Članki

Vpliv kratkoročne državne pomoči na ekonomsko stanje podjetij in države

26 jan 2021

Mehanizmi kratkoročne državne pomoči ključno pomagajo pri uravnavanju nepredvidljivih razmer v gospodarstvu. Pandemija koronavirusa je gospodarstvo močno zamajala, posebej tiste sektorje, ki so odvisni od visoke potrošnje. Zelo omejeno je poslovanje podjetij v turističnih in gostinskih panogah, pravzaprav pa tudi praktično vsi drugi sektorji beležijo upad prometa. Močno se je zmanjšala aktivnost zasebnih potrošnikov, na gospodarstvo pa ima še večji vpliv zmanjševanje investicij. Vse to je privedlo do zelo neugodnih razmer, na katere podjetja niso bila pripravljena. Vseeno podatki kažejo na to, da kljub tem obremenitvam posledice pandemije in ukrepov za zajezitev virusa niso bile tako usodne. Gospodarstvo je še vedno aktivno in v kratkih obdobjih sproščanja ukrepov nakazuje na rast, tudi brezposelnost ni drastično upadla.

Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so prav mehanizmi kratkoročne državne pomoči preprečil hujše posledice krize za gospodarstvo. Ekonomsko stanje podjetij je vsekakor na preizkušnji, a ob sproščanju ukrepov za zajezitev virusa se nam naposled obeta hitro okrevanje. Na to kažejo podatki Evropske komisije, ki ponujajo dober pregled nad vplivom omejitvenih ukrepov in državne pomoči.

 

Pregled in napovedi razvoja gospodarstva s strani evropske komisije

Evropsko gospodarstvo je uživalo nekaj let stalne rasti in razvoja, leto 2020 pa zanesljivo prekinja ta trend. Omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa so močno prizadeli gospodarstvo in še vedno ovirajo poslovanje v evropskih državah. Zelo natančno lahko spremljamo vplive različnih ukrepov, razvidni so tudi vplivi kratkoročne državne pomoči, predvsem v času sproščanja ukrepov.

Prvi val nove koronavirusne bolezni je Evropo zajel v pomladnem času, ko so bili sprejeti tudi strogi ukrepi za omejitev širjenja virusa. Že takrat so se začeli pripravljati načrti za državno pomoč in okrevanje gospodarstva, kar se je pokazalo za zelo učinkovito. Po recesiji v prvi polovici leta je ob sproščanju ukrepov v tretjem četrtletju prišlo do naglega okrevanja gospodarstva. Pozitivne trende je nato prekinil drugi val epidemije, a vseeno so napovedi eventualnega okrevanja gospodarstva vzpodbudne.

 

Pričakovana gospodarska rast

Pričakovati gre, da se bo okrevanje gospodarstva začelo že v prvem četrtletju leta 2021. Še vedno veljajo ukrepi za omejitev širjenja virusa, a napovedi predvidevajo hitro odzivnost ob sproščanju omejitev. Ravno v tem je opazen največji vpliv kratkoročne državne pomoči za stimulacijo gospodarstva. Podjetja lahko prilagajajo obseg poslovanja in odgovarjajo na razmere na trgu. Drugi faktor, ki v tem obdobju nekoliko zavira gospodarsko aktivnost, je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije.

S sproščanjem ukrepov in ponovnim zagonom gospodarstva lahko pričakujemo zanesljivo gospodarsko rast preko preostanka leta 2021. Razmere v gospodarstvu se bodo normalizirale, ko bodo ukrepi za omejitev pandemije postopoma sproščeni. Prav tako se bodo uredile negotove razmere, ki so posledica izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Kratkoročna državna pomoč bo spodbudila zagon gospodarstva, za leto 2021 je predvidena 4,2-odstotna rast BDP v evroobmočju.

V letu 2022 je pričakovati, da se bo gospodarska rast umirila. Rast v letu 2021 spodbuja odziv gospodarstva na rahljanje ukrepov in vpliv kratkoročne državne pomoči. V letu 2022 ti dejavniki niso več tako izraziti, čeprav seveda še vedno pričakujemo povečano gospodarsko aktivnost v primerjavi z letom 2020. Predvidena rast BDP v državah Evropske unije znaša 3 %. Po teh podatkih pričakujemo povratek gospodarstva na predkrizno raven šele ob koncu leta 2022 in kasneje. Vsekakor pa je dobrodošlo, da ostaja skozi krizno obdobje zanesljiv bančni sektor ter druge dejavnosti, ki prevzemajo tveganja na tem področju. To omogoča hiter zagon gospodarstva in stalno gospodarsko rast v prihodnjih letih, tudi ko vplivi kratkoročne državne pomoči zbledijo.

 

Kakšno je gospodarsko stanje v Sloveniji in kako vplivajo državne subvencije

S padcem BDP za 7,1 % in približno 8-odstotnim krčenjem gospodarstva je pandemija prizadela tudi Slovenijo. Te številke so sicer relativno dobre v primerjavi z evropskim povprečjem in primerljivimi državami. Predvsem pa smo se izognili drastičnemu povečanju brezposelnosti in zapiranju podjetij. Za ta učinek so zaslužni vplivi kratkoročne državne pomoči, ki pomaga podjetjem poslovati tudi v nepredvidljivih razmerah. Množično odpuščanje ni bilo potrebno, tako podjetja kot zaposleni so bili deležni različnih oblik pomoči. Posledično je bila večja poraba javnih sredstev, medtem ko je zasebna potrošnja močno upadla.

Pregled in napovedi za leta 2020, 2021 in 2022

Gibanje ekonomskih kazalnikov je bilo v Sloveniji za leto 2020 podobno kot v drugih evropskih državah. V drugem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za skoraj 10 %, nato se je ob sproščanju omejitvenih ukrepov pokazal trend hitre rasti. Ob koncu leta 2020 se je okrevanje gospodarstva zopet zaustavilo zaradi novih omejitev, ki se nadaljujejo v leto 2021.

Okrevanje gospodarstva bo najbolj izrazito v drugem in tretjem četrtletju leta 2021. Gospodarska rast naj bi bila v letu 2021 5-odstotna, nadaljevala pa se bo tudi v leto 2022. Z rastjo 3,75 % ob koncu leta 2022 že pričakujemo povratek na predkrizno raven. Pričakovati gre povečanje potrošnje in javnih investicij. Prav tako se bosta povečala tako izvoz kot uvoz.

Brezposelnost in stanje na trgu dela

Razmere na trgu dela so močno ublažili vplivi kratkoročne državne pomoči. Stopnja brezposelnosti je bila v drugem četrtletju 2020 le 1,9 % večja kot v letu 2019, torej zaradi epidemije ni prišlo do množičnih odpuščanj. Državna podpora je omogočila preživetje podjetjem in zaposlenim, je pa stopnja brezposelnosti leta 2020 pričakovano zrasla s 4,5 % iz leta 2019 na 5 %. V prihodnje gre pričakovati postopno nižanje te številke, ki bi se lahko ob koncu leta 2022 vrnila na predkrizno raven.

Slovensko gospodarstvo je kriza torej opazno skrčila, a smo se uspeli najhujšim posledicam večinoma izogniti. Gospodarski kazalniki so vzpodbudni, kratkoročna državna pomoč pa obljublja hiter zagon gospodarstva ob sproščanju ukrepov. Podjetja, ki so na to pripravljena, lahko pričakujejo stalno rast v prihodnjih dveh letih, skladno z rastjo gospodarstva.

Kratkoročne državne pomoči so vpeljale vse države in namenjene so tako majhnim, srednjim, kot velikim podjetjem. Kot iz članka razvidno so državne pomoči preprečile hud zlom gospodarstva, kakor koli pa je pandemija negativno vplivala na mnoga podjetja.

Ker smo želeli ugotoviti, kakšna je gospodarska mortaliteta podjetij v SEE in kako se je pandemija v resnici zrcalila na gospodarskem stanju, smo pripravili primerjavo izbrisanih in novoustanovljenih poslovnih subjektov v SEE regiji v prvih šestih mesecih leta 2019 in v istem obdobju 2020, ki jo lahko preberete v analitičnem poročilu.

 

Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi kot posledica pandemije