Članki

Upravljanje tveganih terjatev in plačilne navade v obdobju krize

12 jan 2021

Po podatkih finančnih institucij, ki se ukvarjajo z odkupom in trgovanjem s terjatvami, je bil odziv na njihov posel zelo podoben v času nastopa COVID-19 pandemije kot ob nastopu bančne krize 2008/2009. V mesecu marcu 2020 je zaradi zmanjšanega obsega poslovanja podjetij in velike negotovosti obseg posla padel za cca 70%. Po času prvega vala pandemije, v obdobju junij–julij, se je stanje povišalo na raven pred pandemijo. Fokus podjetij je v zagotavljanju potrebne/dodatne likvidnosti, zato je povpraševanje po prodaji terjatev še večje, vendar ga do določene mere onemogoča konzervativnejši pristop pri odkupu terjatev, na katerega vpliva boniteta le-teh.

 

Gibanje prihodkov od leta 2009 dalje

Celotni prihodki so iz leta 2008 na leto 2009 močno upadli. Od leta 2009 dalje beležimo pozitiven trend naraščanja prihodkov z izjemo leta 2013. Prihodki od prodaje so od leta 2016 nad nivojem iz leta 2008.

 

Zakaj delež odpisov v kratkoročnih terjatvah kljub boljši plačilni disciplini podjetij narašča?

Delež kratkoročnih terjatev v prodaji kaže na boljšo sposobnost podjetij, da dobi izdelek ali storitev plačano v roku enega poslovnega leta. Graf 2 prikazuje trend, kako se od finančne krize v obdobju 2008-2009 delež zmanjšuje.

Hkrati pa delež odpisov v kratkoročnih terjatvah razen izjem v letih 2016, 2017 in 2018 narašča. Po naših izkušnjah imajo podjetja največje izzive pri izterjavi/pridobivanju izplačil pri terjatvah, ki so bolj tvegane.

 

 

 

 

 

Kakšne so bile plačilne navade podjetij v začetku leta 2020?

Vir podatkov za izračun plačilnega ključa so podatki Bisnode poslovnih partnerjev, ki nam vsak mesec posredujejo informacijo o poravnanih računih njihovih kupcev. Na podlagi teh podatkov smo naredili analizo plačilnih navad v letu 2020.

 

 

  • V vseh regijah je bila po nam dostopnih podatkih plačilna disciplina v mesecu februarju 2020 boljša kot v januarju 2020
  • Trend plačilnih navad med mesecem februarjem in marcem kaže upad v vseh regijah razen v posavski regiji
  • Po razglasitvi pandemije je trend plačilnih navad subjektov med marcem in aprilom v vseh regijah negativen
  • V mesecu maju se že kaže izboljšanje plačilne discipline, saj je v nekaterih regijah (goriška, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, pomurska, primorsko-notranjska, savinjska, zasavska) trend plačilnih indeksov med mesecem aprilom in majem pozitiven
  • Trend med mesecem januarjem in majem prikazuje postopno izboljšanje, saj je v regijah jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, pomurska, posavska in zasavska plačilna disciplina v maju boljša kot v januarju

 

 

  • V mesecu februarju je bila plačilna disciplina v vseh dejavnostih boljša kot v januarju
  • V mesecu marcu je bila plačilna disciplina napram februarju boljša le še v dejavnostih B – rudarstvo, I – gostinstvo in R - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
  • Trend plačilnih navad marec–april je bil v vseh dejavnostih negativen razen v dejavnosti D – oskrba z električno energijo, plinom in paro
  • V mesecu maju se je plačilna disciplina izboljšala. Negativen trend so imela še podjetja v dejavnostih D – oskrba z električno energijo, plinom in paro, I – gostinstvo in P – izobraževanje. Padec plačilne discipline v teh dejavnostih sovpada s številom izbrisanih podjetij, saj je odstotek izbrisanih napram aktivnim subjektom v dejavnostih P – izobraževanje (5,9%) in I – gostinstvo (4,8%) najvišji v Sloveniji
  • Ko primerjamo vrednost plačilnega indeksa ugotovimo, da je v mesecu maju napram januarju višji v vseh dejavnostih razen I – gostinstvo, J - informacijske in komunikacijske dejavnosti, P – izobraževanje, R - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

 

Podjetje s certifikatom bonitetne odličnosti potrjuje dobre poslovne prakse in korektne poslovne odnose. Osnova za izračun certifikata je ocena Failura Score ki ocenjuje verjetnost, da se bo v naslednjem letu podjetju zgodil eden izmed negativnih dogodkov kot so insolventnost, izbris, blokada, daljša od 90 dni, ali uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov. Certifikat bonitetne odličnosti je zelo dobrodošel pri poslovanju s podjetji v času krize, kar potrjuje tudi analiza plačilnih navad teh podjetij.

 

 

AAA:

  • Trend plačilnih navad bonitetno odličnih subjektov AAA kaže, da je plačevanje na valuto v mesecu maju za 3 odstotne točke boljše kot v mesecu januarju
  • Večina podjetij, ki so v januarju zamujala od 1 do 7 dni, sedaj plačuje na valuto
  • Delež subjektov, ki so zamujali v januarju več kot 8 dni, se v maju ni spremenil

 

AA:

  • Za eno odstotno točko subjektov več s certifikatom AA je v mesecu maju napram januarju plačevalo na valuto
  • Tudi v tem rangu subjektov se je število zamudnikov od 1 do 7 dni zmanjšalo za eno odstotno točko
  • Delež zamudnikov s plačili nad 8 dni je bil v maju enak kot v januarju

 

A:

  • Delež subjektov, ki so tako v januarju kot v maju plačevali na valuto, je za eno odstotno točko višji
  • Delež zamudnikov od 1 do 7 dni se je zmanjšal za eno odstotno točko
  • Delež zamudnikov nad 8 dni se je povečal za eno odstotno točko

 

Podjetja, ki ne dosegajo pogojev za certifikat bonitetne odličnosti:

  • 3% subjektov, ki ne dosegajo pogojev za certifikat bonitetne odličnosti, je plačevalo svoje obveznosti (na valuto) v maju manj disciplinirano kot v januarju
  • Za 2 odstotni točki se je zmanjšalo število subjektov, ki so zamujali v tem obdobju do 7 dni
  • Za 4 odstotne točke se je povečalo število zamudnikov nad 8 dni v tem rangu subjektov

 

Seveda v primeru, ko so podjetja dolgoročno nelikvidna in ne izpolnjujejo svojih obveznosti, v večini primerov sledi stečaj in zaprtje gospodarskega subjekta. Pripravili smo analitično poročilo »Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi kot posledica pandemije«. Če vas zanima, kako so določene ekonomije in dejavnosti občutile pandemijo in kakšen vpliv ima kriza, si prenesite e-poročilo.

 

Prenesite poročilo: Gospodarska mortaliteta podjetij v SEE kot posledica pandemije COVID-19