Uporaba kreditnih stresnih testov pri poslovnem odločanju v velikih podjetjih

08 dec 2020

Nenapovedane krize je pričakovati v prihodnosti bolj pogosto, zato je uporaba kreditnih stresnih testov pri poslovnem odločanju postala nujna, če želimo preživeti.

Prvi val koronavirusa spomladi je sprožil novo gospodarsko krizo, ki je mnoga podjetja niso pričakovala. Gre za novo krizo, ki se je pojavila po dolgotrajni veliki gospodarski krizi iz leta 2008. Glede na gibanje makroekonomskih spremenljivk lahko ugotovimo, da se je iz minule gospodarske krize gospodarstvo izvleklo šele nekaj let nazaj in da smo bili od takrat pa do spomladi letos le kratek čas v normalnem gospodarskem okolju; v tem smislu v gospodarskem okolju, ki je omogočalo gospodarski razcvet. Prav zato je bil pojav nove gospodarske krize, ki jo je sprožila zdravstvena kriza, še dodatno nepričakovan.

 

Kaj smo se naučili iz vseh gospodarskih kriz od leta 1929, ko je bil padec borze vrednostnih papirjev, pa vse do danes?

Iz opisanega razpleta situacije v gospodarskem okolju se lahko naučimo, da se nova gospodarska kriza lahko pojavi kadarkoli in da pri tem ni pravila o globini naslednje gospodarske krize. Če je gospodarstvo ravnokar preživelo globoko gospodarsko krizo ne pomeni, da bo ali pa da mora biti naslednja gospodarska kriza mila. Hkrati se lahko naučimo, da je sprožilec za naslednjo gospodarsko krizo lahko karkoli. V letu 2008 je to bil trg hipotekarnih posojil, spomladi je to bil koronavirus in s tem zdravstvena kriza. Davnega leta 1929 je to bil upad cen na borzi vrednostnih papirjev in s tem borzna kriza. Naslednjo krizo lahko sprožijo tudi drugi razlogi, recimo tehnološki razlogi. Lahko se tudi naučimo, da moramo pri vsaki poslovni odločitvi, še posebej pa pri poslovnih odločitvah, ki jih sprejemamo v času gospodarskega razcveta razmisliti, kaj takšna odločitev pomeni za naše podjetje, če se jutri pojavi kriza. Ali bomo tudi v razmerah gospodarske krize lahko živeli, predvsem pa preživeli, če takšno poslovno odločitev sprejmemo danes.

Graf 1: Gibanje BDP in brezposelnosti v Sloveniji

Vir: Bilten Banke Slovenije.

 

Zakaj je uporaba kreditnih stresnih testov najprej uvedena v banke in kasneje tudi v večja podjetja?

Uporabo kreditnih stresnih testov je v banke uvedla bančna regulativa, ki se je pojavila po izbruhu krize iz leta 2008. Ta od bank zahteva testiranje stresnih scenarijev, predvsem pa uporabo rezultatov stresnih testov pri poslovnem odločanju s ciljem, da nobena kriza na bankah ne pusti več tako grobih posledic, kot jih je pustila kriza iz leta 2008. Seveda je vsaka gospodarska kriza unikatna, tako z vidika, kaj je bil sprožilec te gospodarske krize, kakor tudi z vidika razsežnosti gospodarske krize in njenega vpliva na gospodarstvo. Prav zato je seveda težko napovedovati, kakšne posledice bo nova gospodarska kriza pustila na gospodarstvo. Vendar to ni toliko pomembno, kot je tukaj pomemben vidik previdnosti pri poslovnem odločanju. Pomembno je, da uporaba stresnih scenarijev in rezultatov stresnih testov ni pomembna samo v času gospodarske krize, ampak tudi v mirnodobnih časih.

Prvi val koronakrize je zaradi nenadnosti nastopa, pa tudi zaradi obsežnosti vpliva na gospodarstvo povsem ohromil poslovanje. Prodaja je bila v nekaterih dejavnostih popolnoma onemogočena, v podjetjih iz teh dejavnosti pa so se najprej povečale likvidnostne težave in posledično tudi likvidnostno tveganje, da prejetih računov ne bodo mogla plačati v razumnem roku. Kljub temu so najhujši stresni scenarij (popolnoma onemogočena prodaja na trgu) v prvem valu koronakrize izkusile le nekatere dejavnosti. To isto izkušnjo je smiselno prenesti tudi na podjetja v drugih dejavnostih in zanje preveriti, kakšne posledice bi pri njih pustila situacija, ko bi bila v njihovi dejavnosti prodaja popolnoma onemogočena. Zavedati se moramo namreč, da se lahko pojavi druga kriza, ki bo prav naše podjetje prizadela na podoben način, kot je koronakriza prizadela npr. turistično in gostinsko dejavnost, kozmetično dejavnost in frizersko dejavnost. Vsaka kriza pa pušča tudi dolgoročne posledice na gospodarstvu. Manjši prihodki gospodarskih družb v prvi vrsti povečujejo likvidnostne težave podjetij. Kadar pripeljejo do izgube, pa začnejo zmanjševati kapital podjetij in povečujejo solventnostne težave podjetja.

 

Zakaj je uporaba kreditnih stresnih testov nujna predvsem v velikih B2B podjetjih?

O dolgoročnih vplivih gospodarske krize na gospodarstvo lahko sklepamo, če opazujemo posledice finančne krize, ki se je začela leta 2008. Val stečajev se takrat ni začel istočasno, kot se je začela sama kriza, ampak se je začel s časovnim odlogom. Povečan obseg stečajev se je v končni fazi odzrcalil v poslabšanju kreditnega portfelja bank, saj podjetja kot kreditojemalci niso mogla odplačevati najetih kreditov, posledično pa je prišlo do slabih kreditov in do bančne luknje, dve banki pa sta končali v nadzorovani likvidaciji. Stopnjevanje solventnostnih težav v podjetju je v času gospodarske krize lahko hitrejše kot v mirnodobnem času. Dinamiko stopnjevanja solventnostnih težav v času krize pa lahko pravilno prikaže samo stresna bonitetna ocena, ker je definirana za merjenje kreditnega tveganja v času krize. Če podjetje ne spremlja stresne bonitetne ocene svojih poslovnih partnerjev, stopnjevanja solventnostnih težav pri njih ne bo zaznalo dovolj zgodaj, kar lahko pripelje do materializacije nepričakovanih izgub z naslova izpostavljenosti kreditnemu tveganju, to pa na koncu lahko ogrozi njihov lastni obstoj, kot se je to zgodilo njim podobnim podjetjem iz iste dejavnosti v času prejšnje finančne krize, ki se je začela leta 2008.

Kako velika slovenska podjetja v praksi rešujejo upravljanje s tveganji si lahko preberete v e-referenci podjetja Mlinotest. Iz prve roke boste izvedeli, kaj so naredili, da so zmanjšali kreditna tveganja zaradi solventnostnih težav svojih partnerjev.

 

Referenca Mlinotest