Pametni podatki

Stresne bonitetne ocene za upravljanje s tveganji kot dolgoročne mere solventnosti podjetij v času gospodarske krize

26 okt 2020

V času gospodarskega ohlajanja in kasneje v času krize morajo gospodarski subjekti poleg kratkoročnih poslovnih odločitev sprejemati tudi dolgoročne poslovne odločitve. Da bi sprejemali dobre dolgoročne odločitve, morajo te odločitve temeljiti na dobri informacijski osnovi. Ta informacijska osnova je odvisna predvsem od pričakovanj, kako močan vpliv bo prihajajoča gospodarska kriza imela na poslovanje gospodarskih subjektov, pa tudi od pričakovanj, koliko časa bo gospodarska kriza trajala. Zato ima pri snovanju informacijske osnove za dolgoročne poslovne odločitve ključno vlogo zbiranje vsebinskih pričakovanj o lastnostih gospodarske krize v opis scenarija, kakšna bo gospodarska kriza.

Kako izračunamo stresne bonitetne ocene?

V ta namen smo najprej analizirali nedavno veliko gospodarsko krizo iz leta 2009 da bi ugotovili, kakšne posledice je pustila na gospodarstvo. Uporabili smo Eurostat podatke o dejanskih stopnjah rasti BDP v 2009 za največja gospodarstva v evropskem prostoru, ki so hkrati tudi največje uvoznice blaga iz drugih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Tako zbrane podatke smo v naslednjem koraku primerjali s pričakovanimi stopnjami rasti BDP za leto 2020 da bi ugotovili, kako podobna je bila kriza iz 2009 prihajajoči gospodarski krizi, ki jo je sprožil novi koronavirus. Podatke o pričakovanih stopnjah rasti BDP za leto 2020 smo črpali iz publikacije World Economic Outlook, ki jo je v aprilu 2020, to je na začetku spomladanskega prvega vala pandemije, objavil Mednarodni denarni sklad. Rezultate analize grafično prikazuje histogram spodaj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: Eurostat in Mednarodni denarni sklad.

Na podlagi primerjave podatkov po državah lahko ugotovimo, da je na začetku pandemije vladalo pričakovanje, da bo prihajajoča gospodarska kriza po učinku podobna krizi iz 2009, saj so pričakovane stopnje rasti BDP 2020 vrednostno podobne dejanskim stopnjam rasti BDP za 2009. Zato smo na Bisnode sklepali, da je izkušnja iz 2009 dobra osnova pri razmišljanju o tem, kakšne posledice lahko pusti prihajajoča gospodarska kriza v 2020. V tej luči smo definirali novo metriko za sprejemanje poslovnih odločitev v stresnih razmerah v poslovnem okolju, to je Stresna bonitetna ocena.

Kaj je Stresna bonitetna ocena in kako nam pomaga?

Stresna bonitetna ocena je bonitetna ocena za gospodarski subjekt, ki nam pove, kakšna bi bila bonitetna ocena opazovanega gospodarskega subjekta, če bi se gospodarska kriza iz 2009 zdaj ponovila v enaki obliki. Stresna bonitetna ocena nam posledično pokaže, kakšna bo bonitetna slika opazovanega gospodarskega subjekta, če se bo zgodovinski stresni scenarij ponovil. Rezultat pa nam pomaga odgovoriti na vprašanje, ali z gospodarskim subjektom, ki bo imel po izteku gospodarske krize takšno bonitetno oceno, danes želimo vstopati v dolgoročno poslovno sodelovanje ali ne. Dodatno nam rezultat pomaga tudi odgovoriti na vprašanje, v kolikšnem obsegu želimo s takšnim gospodarskih subjektom vstopati v dolgoročno poslovno sodelovanje. Dejstvo je, da če danes vstopimo v dolgoročno poslovno sodelovanje z izbranim gospodarskim subjektom, takšnega sodelovanja v primeru neugodnega razvoja morda ne bomo mogli predčasno prekiniti, dokler se to sodelovanje ne izteče. V tem primeru bo končna izguba precej večja, kot bi bila v primeru predčasne prekinitve sodelovanja. Da bi se takšnim situacijam lahko izognili, nam pomaga stresna bonitetna ocena, ki nam pomaga pri vizualizaciji, kakšna bo predvidoma bonitetna ocena gospodarskega subjekta v razmerah gospodarske krize.

Zakaj so druge bonitetne ocene v kriznih razmerah manj uporabne?

V takšnih razmerah so druge bonitetne ocene manj uporabne, ker so to nestresne bonitetne ocene in so namenjene za uporabo v normalnih, to je nestresnih razmerah v poslovnem okolju. V stresnih razmerah v poslovnem okolju bodo nestresne bonitetne ocene predvidoma podcenjevale dejansko kreditno tveganje in bodo kazale višje bonitetne ocene kot izvirajo iz dejanske ranljivosti podjetja v razmerah gospodarske krize.

Za namene ilustracije, kako bi se bonitetna struktura gospodarstva spremenila, če bi se gospodarska kriza iz 2009 zdaj ponovila, smo pripravili histogram spodaj. Histogram prikazuje bonitetno strukturo gospodarstva pred razglasitvijo pandemije v marcu 2020 (svetlejši stolpci), hkrati pa prikazuje tudi bonitetno strukturo gospodarstva, če bi se scenarij gospodarske krize iz 2009 zdaj ponovil (temnejši stolpci).

Bonitetna struktura gospodarstva pred krizo in pričakovana bonitetna struktura gospodarstva po krizi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: Bisnode izračun po lastni metodologiji.

Iz histograma lahko vidimo, da se bo predvidoma v razmerah stresa zmanjšalo število gospodarskih subjektov z najvišjimi bonitetnimi ocenami AAA, AA in A. Največja sprememba je v bonitetnem razredu AAA, kjer se število subjektov zmanjša za 66%. Naslednja največja sprememba je v bonitetnem razredu AA, kjer se število subjektov zmanjša za 60%. Bonitetne ocene teh subjektov se bodo predvidoma zmanjšale in v največji meri preselile v BBB in slabše (špekulativne) bonitetne razrede. Tako lahko pričakujemo, da se bo zanesljivost poslovnih partnerjev v razmerah gospodarske krize poslabšala. Hkrati lahko tudi pričakujemo, da se bo bolj poslabšala, kolikor bolj globoka bo prihajajoča gospodarska kriza. Če gospodarski subjekti ne bodo pričakovali poslabšanja bonitetne ocene svojih poslovnih partnerjev in te vrste kreditnega tveganja ne bodo začeli upravljati, lahko pričakujejo večje odpise zapadlih terjatev v prihodnosti, kar pa seveda lahko tudi ogrozi njihovo eksistenco na dolgi rok. Spomnimo samo še, da danes obstaja zgolj približno 1/3 tistih podjetij, ki so obstajala na začetku gospodarske krize, ki se je začela leta 2008.

Velika podjetja morajo nenehno analizirati svoje poslovanje, portfelj strank ter splošno gospodarsko stanje, zato smo na osnovi obstoječih podatkov in napredne poslovne inteligence pripravili e-knjigo: Ključne rešitve za upravljanje s tveganji v telekomunikacijskih, trgovskih in proizvodnih podjetjih, ki si jo lahko prenesete tukaj.

Za našo e-knjigo smo uporabili študije primerov iz časa finančne krize v letih 2008 in 2009, ki smo jih preslikali v današnjo situacijo. V tej luči smo pripravili študije primerov za telekomunikacijske, trgovske in proizvodne družbe.

To so družbe, ki bodo tudi v trenutnih negotovih gospodarskih razmerah svojo pozornost usmerile v prepoznavanje ključnih tveganj in oblikovanje rešitev za upravljanje s temi tveganji.

 

Prenesite e-knjigo: Ključne rešitve za upravljanje s tveganji v telekomunikacijskih, trgovskih in proizvodnih podjetjih