Pametni podatki

Analiza malega in velikega gospodarstva 2018

09 jan 2018

V analizi so kot malo gospodarstvo (MG) zajeti samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki so po Zakonu o gospodarskih družbah registrirane kot mikro, male in srednje velikosti, v veliko gospodarstvo (VG) pa uvrščamo velike gospodarske družbe in zadruge.

Malo gospodarstvo predstavlja pomemben segment slovenskega gospodarstva. Po številu subjektov predstavljajo kar 99 % slovenskega gospodarstva, kamor sicer štejemo vse samostojne subjekte, gospodarske  družbe in zadruge.

Kljub številčni premoči subjektov pa je malo gospodarstvo (MG) v absolutnem smislu bolj poravnano z velikim gospodarstvom. Leta 2017 so ti subjekti upravljali z 49 % celotnih sredstev slovenskega gospodarstva, in pri tem ustvarili več kot 52 % celotnih prihodkov celotnega gospodarstva ter 54 % celotnega dobička, pri čemur so zaposlovali 69 % vseh zaposlenih.

Medtem ko družbe velikega gospodarstva (VG) predstavljajo 1 % populacije slovenskega gospodarstva, so ustvarile 48 % celotnih prihodkov, 46 % dobička in zaposlovale 31 % celotnega gospodarstva, kapital v teh družbah pa znaša 57 %.

Bolj kot absolutne številke pa so zanimivi rezultati analize učinkovitosti, dobičkonosnosti in stabilnosti poslovanja malega in velikega gospodarstva. Hitra analiza pokaže, da so podjetja malega gospodarstva učinkovitejša in dobičkonosnejša, medtem ko so podjetja velikega gospodarsva stabilnejša.

Če si najprej pogledamo učinkovitost poslovanja, ki jo lahko merimo kot obrat sredstev (višina ustvarjenih prihodkov glede na razpoložljiva sredstva oz. koliko prihodkov uspejo ustvariti ne enoto sredstev), lahko ugotovimo, da je znašal povprečen obrat sredstev v malem gospodarstvu v finančnem letu 2017 106 %, pri velikem gospodarstvu pa manj in sicer 93 %. Ali povedano drugače, z enim evrom sredstev ustvarijo v VG 0,93 evra prihodkov, v MG pa 1,06 evra prihodkov.

Dobičkonosnost sredstev (dobiček/sredstva) gre v korist malega gospodarstva. Povprečna dobičkonosnost sredstev v MG je v finančnem letu 2017 znašala 54 %, kar je več kot je v enakem obdobju znašala povprečna dobičkonosnost sredstev VG (46 %). Glede dobičkonosnosti poslovanja lahko nadalje ugotovimo, da je stalnost pri doseganju dobičkov v MG višja kot v VG. Ali povedano drugače, ustvarjeni dobički (oz. izgube) so pri VG bolj volatilni in očitno bolj podvrženi raznoraznim zunanjim gospodarskim dejavnikom, kot to velja za MG.

Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje v VG kot v MG. VG torej več svoje dejavnosti financira z lastnimi viri (57 %) in manj z zadolževanjem, kot to velja za MG (43 %).

Ko primerjamo uspešnost in likvidnost malega in velikega gospodarstva. je potrebno poudariti, da dosegajo podjetja v MG povprečno bonitetno oceno C2 -,medtem ko velike gospodarske družbe in zadruge dosegajo bonitetno oceno B2 ++.

Plačilni indeks podjetja praviloma ne zajema vseh računov, ampak zajema zgolj tiste, ki so dostopne družbi Bisnode. Ugotovili smo, da tako podjetja malega gospodarstva dogovorjene obveznosti v povprečju poravnajo med 1 in 7 dni po valuti,medtem ko velike gospodarske družbe in zadruge svoje obveznosti v povprečju plačujejo pred valuto.

 

Panožni prerez je pri MG bolj razpršen kot v VG. Poleg predelovalne dejavnosti (32 %) in trgovine (24 %) imajo pomemben delež pri ustvarjanju celotnih prihodkov tudi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, gradbeništvo in transportne storitve  s 8 %. Enak vrstni red pokaže tudi analiza zaposlenosti, saj je v predelovalni dejavnosti zaposlenih 29 %, trgovini 16 % in v gradbeništvu 12 % ljudi tega segmenta analize.

 

Medtem ko je veliko gospodarstvo več kot dve tretjini celotnih prihodkov ustvarilo v trgovini (37 %) in predelovalni dejavnosti (33 %), kar pomeni kar precejšnjo panožno koncentracijo. Visoka panožna koncentracija se kaže tudi pri zaposlovanju, saj je v predelovalni dejavnosti (49 %) in trgovini (21 %) zaposlenih več kot 70 % ljudi.

 Analiza je bila prvotno objavljena tukaj. 

 

 

Pripravil: Damir Simonović, Bisnode presales insights specialist