Novice

Spremembe v gospodarstvu kličejo po drugačnih ukrepih za upravljanje tveganj

07 jan 2021

Uspešnost upravljanja tveganj v podjetjih se v celotni podobi pokaže v obdobju gospodarskega zastoja, kakršnemu smo trenutno priča ob razmahu koronakrize. Za mnoga podjetja je to zelo resen preizkus, kako uspešno so se v minulem času gospodarskega razcveta pripravila na krizo. Običajni ukrepi za upravljanje tveganj in posledično uspešno poslovanje v času gospodarske nestabilnosti niso zadostni, saj poslovni partnerji in kupci poslujejo na drugačen način, prodaja je omejena, dodatne težave pa povzroča splošna negotovost.

Najbolj očitna posledica kombinacije neugodnih dejavnikov je izguba prihodkov ob hkratni ohranitvi obstoječih stroškov. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali imajo podjetja, s katerimi sodelujemo, dovolj likvidnih sredstev za preživetje? Kako pridobiti čim več informacij o poslovanju poslovnih partnerjev? Kako lahko zmanjšamo tveganja?

Na aktualna vprašanja, ki si jih v tem času postavljajo številni podjetniki, je odgovarjal dr. Srečko Devjak, Bisnode svetovalec za upravljanje tveganj v podjetjih, v okviru spletnega seminarja v organizaciji SBC (Slovenian Business Club).

Oglejte si spletni seminar

 

Poslovno okolje se je spremenilo - potrebno se je odzvati

Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala kriza, v kateri se je znašel ves svet. Iz prejšnjih kriz smo se lahko naučili, da vse posledice in njihova globina niso vidni takoj, pač pa s časovnim zamikom. Strokovnjaki so različnega mnenja, ali je trenutna kriza hujša kot zadnja. Vsekakor pa na resnost koronakrize kaže dejstvo, da se je v upravljanje gospodarstva bolj ali manj uspešno vključila država. S cepivom proti covidu-19 se napoveduje konec pandemije in s tem tudi ponovna vzpostavitev javnega življenja ter postopno okrevanje gospodarstva. Medtem pa so nekatera podjetja in gospodarske dejavnosti zaprte, plačilni roki se podaljšujejo in nezaupanje na trgu narašča.

»Pri Bisnode smo že v spomladanskem času zaznali resnost situacije zaradi spremembe poslovnega okolja. Ugotovili smo, da je pojav koronavirusa prinesel veliko mero negotovosti v podjetja. Pojavila so se vprašanja, kot so: kako poslujejo moji poslovni partnerji in kakšne dolgoročne posledice lahko pusti koronakriza. V pomoč in spodbudo za varno sodelovanje med podjetji smo razvili dve novi bonitetni informaciji - Čas preživetja (ang. »Time-To-Wall/TTW«) in Stresna bonitetna ocena,« je na spletnem seminarju povedal dr. Srečko Devjak.


Več likvidnih sredstev - večja verjetnost preživetja krize

Večina bonitetnih informacij in ocen je razvitih za normalne razmere v poslovnem okolju in zato so manj primerne za razmere, s katerimi se trenutno soočamo. Čas preživetja in Stresna bonitetna ocena pa sta novi metriki, ustvarjeni prav za stresno okolje zaradi covida-19. Čas preživetja pove, koliko časa lahko podjetje preživi z lastnimi zalogami likvidnih sredstev, ob predpostavki, da je prodaja omejena ali popolnoma onemogočena in da tekoče plačuje fiksne stroške (zaposlene, najemnino, računovodske storitve, kredite) ter zapadle obveznosti do poslovnih partnerjev. Metrika pomaga identificirati podjetja, ki imajo manjšo zalogo likvidnih sredstev in so zato bolj izpostavljena tveganju, da svojih tekočih obveznosti kmalu ne bodo mogla več poravnavati v roku. Poslovni partnerji s kratkim Časom preživetja, merjenim v dnevih, zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še neplačanih računov kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti.
»Povprečen Čas preživetja (TTW) na ravni celotnega gospodarstva v začetku prvega vala koronakrize (spomladi) je znašal 151 dni, ob koncu tretjega četrtletja pa je bil že manjši in je znašal 105 dni (30 % upad). Glede na trenutne razmere bo likvidnost podjetij konec leta 2020 predvidoma še slabša, saj bo pričakovani čas preživetja gospodarstva znašal le 94 dni,« je povedal dr. Srečko Devjak.


Podjetja z najvišjo bonitetno oceno bodo po krizi večinoma ohranila odličnost

Za čim bolj realno sliko o kondiciji določenega podjetja je potrebno Čas preživetja gledati skupaj s Stresno bonitetno oceno. Le-ta nam pove, kakšna bi bila bonitetna ocena opazovanega podjetja, če bi se gospodarska kriza iz 2009 zdaj ponovila v enaki obliki. Ocena pomaga odgovoriti na vprašanje, ali z gospodarskim subjektom, ki bo imel po izteku gospodarske krize takšno bonitetno oceno, danes želimo vstopati v dolgoročno poslovno sodelovanje ali ne. Običajno se ob krizah bonitetna ocena nekaterih podjetij zniža, kar smo preverili tudi na primeru SBC članov. Predvideva se, da se bo po koronakrizi sicer zmanjšalo število podjetij z najvišjo bonitetno oceno (AAA), a bo več kot polovica (58 %) podjetij obdržala bonitetno oceno AAA, tretjina (36 %) pa bo doživela padec le za en bonitetni razred (AA). To pove, da so podjetja z oceno AAA kapitalsko močna, imajo dolgoročno vzdržen model poslovanja, dobro razvito mrežo poslovnih partnerjev, dobaviteljev in kupcev. Pri 7 % podjetij se bo bonitetna ocena celo zvišala v najvišji razred AAA - to so podjetja, za katere trenutna kriza predstavlja »vodo na mlin« (npr. IT dejavnosti).


Ključni nasveti za uspešen izhod iz krize:

  • V času krize ima varnost poslovanja prednost pred dobičkonosnostjo, zato raje izbirajte poslovne partnerje z manjšo stopnjo tveganja;
  • Opazujte, kako se obnašajo vaši poslovni partnerji (na kakšen način komunicirajo z vami, ali ažurno odgovarjajo na maile in klice, ali opažate spremembo pri času dobave materialov ipd.), in na spremembe hitro ter ustrezno odreagirajte;
  • Redno preverjajte podrobne informacije o poslovanju vaših poslovnih partnerjev v Bisnode in D&B rešitvah. Prediktivna informacija in analitična napoved lahko pomaga ohraniti vaše podjetje pri preživetju;
  • S pomočjo Bisnode in D&B rešitev pridobite podatke o pričakovanem finančnem položaju poslovnih partnerjev v prihodnosti in v primeru napovedi nelikvidnosti obstoječega partnerja na domačem ali globalnem trgu poiščite novega;
  • Zgradite dober sistem za upravljanje tveganj in ga uporabljajte pri sprejemanju poslovnih odločitev, pri čemer vam lahko pomagajo Bisnode strokovnjaki.
  • V času krize je likvidnost ključna, zato poskrbite za dostop do virov likvidnosti.

»Gospodarski subjekti se zanašajo na to, da bo država zagotovila pomoč v različnih oblikah - kaj pa če pomoči v nekem trenutku več ne bo? Potem se lahko cela struktura podre. Zdi se mi problematično, če se podjetja preveč zanašajo na državno pomoč in premalo na sebe. Naučiti se morajo predvsem, kako postati čim bolj samostojna, čim prej prilagoditi poslovne prakse na novo okolje in tako omiliti posledice krize,« na spletnem seminarju opozori in sklene dr. Srečko Devjak.


Kako čim hitreje in učinkovito vpeljati sistem za upravljanje tveganj in identifikacijo kupcev z likvidnostnimi težavami v vaše podjetje, vam bodo svetovali naši strokovnjaki. Naročite neobvezujoč posvet že danes: Posvet s strokovnjakom za upravljanje tveganj v velikih B2B podjetjih.

 

Oglejte si spletni seminar Upravljanje tveganj v kriznih časih

 

Preberite tudi članek SBC Kako upravljati tveganja v kriznih časih