Novice

Slovensko gospodarstvo v času epidemije: izbrisanih več kot 4600 podjetij - analiza izbrisov poslovnih subjektov in prejemnikov temeljnega mesečnega dohodka

Bisnode analiza je pokazala, da je bilo v obdobju, ko je bila s strani Vlade RS razglašena epidemija (od 13. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020), izbrisanih 4605 podjetij, kar znaša dobrih 2,1 % aktivnih poslovnih subjektov na dan zaključka pandemije.
Največ izbrisanih podjetij je bilo v osrednjeslovenski regiji, od tega predvsem samostojni podjetniki, prevladovala pa so podjetja z registrirano strokovno, znanstveno in tehnično dejavnostjo. Glavnina izbrisanih podjetij je spadala v bonitetne razrede z višjim tveganjem.
Podjetij, ki so s strani Vlade RS prejela pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v mesecu marcu, aprilu ali maju, je bilo 51.444.

 

86 % samostojnih podjetnikov med izbrisanimi

Število poslovnih subjektov (4605), ki so bili v navedenem času izbrisani, znaša 2,1 % aktivnih poslovnih subjektov na dan uradnega zaključka epidemije.
Med vsemi izbrisanimi subjekti je največ samostojnih podjetnikov (86 %), saj je bil zaradi moratorija države izbris ostalih pravnih oblik skoraj nemogoč.
Število izbrisanih subjektov se je s časovnim odmikom in sprejemanjem določenih vladnih ukrepov pomoči podjetjem skozi navedene mesece zmanjševalo. V marcu je bilo izbrisanih 1946 podjetij, že naslednji mesec nekoliko manj (1780), preobrat pa se je zgodil v maju, saj se je ustanovilo 359 subjektov več, kot jih je bilo izbrisanih (876). Najvišja negativna razlika med izbrisanimi in ustanovljenimi subjekti v času epidemije je bila v marcu in je znašala 1584 subjektov.

 

Graf prikazuje, kako se je število izbrisanih subjektov s časovnim odmikom in sprejemanjem določenih vladnih ukrepov pomoči podjetjem skozi navedene mesece zmanjševalo.

 

Veseli pozitivni izkupiček razlike med izbrisanimi in ustanovljenimi subjekti v mesecu maju 2020, saj se je ustanovilo 359 subjektov več, kot je bilo le teh izbrisanih. Najvišja negativna razlika med izbrisanimi in ustanovljenimi subjekti je bila v času pandemije v mesecu marcu in je znašala 1.584 subjektov. V obdobju marec-maj 2019 se je v Sloveniji ustanovilo več podjetij, kot jih je bilo izbrisanih.

 

2084 manj novih podjetij kot v 2019

V obdobju marec-maj 2019 se je v Sloveniji ustanovilo več podjetij, kot jih je bilo izbrisanih. Primerjava z enakim obdobjem lanskega leta kaže, da je bilo v 2020 632 več izbrisanih subjektov. Marca je bilo število krepko nad lanskoletnimi izbrisi, kar 1276 več v letu 2020, medtem ko je bilo število izbrisov v aprilu in maju pod lanskoletno ravnjo. V primerjavi z letom 2019 je bilo v analiziranem obdobju 2084 manj na novo registriranih subjektov. V marcu 2020 jih je bilo ustanovljenih 588 manj kot v marcu 2019 - le 362. V aprilu je prišlo do najvišjega upada oziroma razlike med lanskoletnimi (2446) in letošnjimi ustanovljenimi subjekti (544), in sicer 1902 manj, medtem ko je bil v maju padec že manjši (906 manj).

 

Na grafu so prikazane razlike med izbrisanimi subjekti v mesecu marcu, aprilu in maju napram istem obdobju v letu 2019. V mesecu marcu je bilo število krepko nad lanskoletnimi izbrisi, medtem ko je število izbrisov v aprilu in maju pod lanskoletnim nivojem.

 

V analiziranem obdobju je bilo v letu 2020 manj ustanovitev subjektov kot v letu 2019. V marcu leta 2020 je bilo ustanovljenih 588 novih subjektov manj kot v marcu 2019. V mesecu aprilu je najvišji upad oziroma razlika med lanskoletnimi in letošnjimi ustanovljenimi subjekti (1.902), medtem ko je v mesecu maju padec že manjši (906).

 

Tretjina izbrisanih iz osrednjeslovenske regije

Kar slaba tretjina (31,9 %) analiziranih subjektov je bila v času epidemije izbrisana v osrednjeslovenski regiji. Sledijo podravska (13,2 %), gorenjska (12,4 %), savinjska (11 %), obalno-kraška (8,4 %) in goriška regija (6,7 %), jugovzhodna Slovenija (4,8 %), posavska in pomurska (2,8 %), koroška (2,3 %) ter primorsko-notranjska regija (2 %), najmanj izbrisov pa je bilo zabeleženih v zasavski regiji (1,7 %). Slika je nekoliko drugačna, ko delimo število izbrisanih s številom aktivnih subjektov znotraj posamezne regije. Koeficient je v tem primeru najvišji v gorenjski regiji (2,7 %), sledita obalno-kraška (2,6 %) in goriška regija (2,4 %), na dnu lestvice pa se nahaja pomurska regija (1,4 %).

 

Kar slaba tretjina analiziranih subjektov je bila v času pandemije izbrisanih v osrednjeslovenski regiji. Sledi podravska regija s 13 % in gorenjska regija z 12 %. Najmanj izbrisov je bilo zabeleženih v zasavski regiji.

 

 

Nekoliko drugačna slika je, ko primerjamo izbrisane subjekte znotraj regije. Tu namreč delimo število izbrisanih s številom aktivnih subjektov ter ugotovimo, da je bil koeficient (2,7 %) najvišji v gorenjski regiji. Sledijo obalno-kraška in goriška regija z minimalnimi razlikami.

 

Največ izbrisanih subjektov iz strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

Največ izbrisanih subjektov je bilo registriranih v panogah strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18,7 %). Sledita gostinstvo (12,9 %) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (12,6 %), na četrtem mestu pa je izobraževanje (9,9 %). Ko primerjamo izbrise znotraj dejavnosti, je odstotek izbrisanih v primerjavi z aktivnimi subjekti najvišji v dejavnostih izobraževanja (5,9 %) in gostinstva (4,8 %), sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti (3,9 %) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (3,8 %). Iz analize je razvidno, da je bilo samo v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti izbrisanih manj subjektov, kot jih je bilo ustanovljenih v času epidemije. Najbolj na udaru sta bili izobraževalna dejavnost, kjer je kvocient med izbrisanimi in ustanovljenimi subjekti 573 %, ter kulturna, razvedrilna in rekreacijska dejavnost (437 %).

 

Največ izbrisanih subjektov je bilo registriranih v dejavnosti M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18,7 %). Sledi dejavnost I – gostinstvo je z 12,9 % izbrisanih ter dejavnost R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti z 12,6 % izbrisanih.

 

Ko primerjamo izbrise znotraj dejavnosti, je odstotek izbrisanih napram aktivnim subjektom najvišji v dejavnosti P – izobraževanje (5,9 %) in dejavnosti I – gostinstvo, saj je bilo izbrisanih 4,8 % subjektov v tej dejavnosti. Sledi dejavnost N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 % in R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti s 3,8 % izbrisanih subjektov.



Pogled na graf nam pove Mortality Index oziroma kvocient med izbrisanimi in ustanovljenimi subjekti v dejavnosti. Iz analize je razvidno, da je bilo samo v dejavnostih D - oskrba z električno energijo, plinom in paro in K - finančne in zavarovalniške dejavnosti izbrisanih manj subjektov, kot jih je bilo ustanovljenih v času pandemije. Najbolj na udaru je v tem pogledu bila dejavnost P – izobraževanje.

 

81 % izbrisanih subjektov z višjim tveganjem

Failure Score je ocena s prediktivno vrednostjo, s katero pri Bisnodu ocenjujemo verjetnost, da se bo podjetju v naslednjem letu pripetil vsaj eden od negativnih dogodkov, kot so insolventnost (stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, preventivno prestrukturiranje), prenehanje delovanja podjetja, verjetnost blokade TRR, daljše kot 90 dni, in uvrstitev podjetja na seznam davčnih dolžnikov. Failure Score se je tudi v času izrednih razmer izkazal kot precej robusten in verodostojen pokazatelj kondicije podjetja oz. pokazatelj, kako pripravljena so podjetja vstopila v gospodarsko krizo.
Glede na analizo 81 % vseh izbrisanih subjektov v obdobju epidemije spada v razrede z višjim tveganjem. Podjetja z nižjimi bonitetnimi ocenami so bolj izpostavljena tveganjem, ki jih prinaša gospodarska kriza, in so zato bolj odvisna od morebitne državne pomoči. Pri podjetjih z višjimi bonitetnimi ocenami pa obstaja večja verjetnost, da bodo uspešno nadaljevala z gospodarsko aktivnostjo tudi po koncu epidemije.

 

Na grafu so prikazani deleži izbrisanih subjektov glede na doseženo vrednost Failure Score. Glavnina izbrisanih podjetij po razglasitvi epidemije tako spada v razrede z višjim tveganjem, kamor uvrščamo razrede do 30 točk. Ti subjekti predstavljajo 81 % vseh izbrisanih subjektov.


Med podjetji 51.444 prejemnikov MTD

Na seznam prejemnikov mesečnega temeljnega dohodka (MTD) se je uvrstilo 51.444 subjektov. Med njimi jih je bilo na dan analize (25. 6. 2020) 294 blokiranih, 81 nepredlagateljev REK-obrazcev, en davčni neplačnik in dva subjekta v insolventnem postopku. Glede na regijo je največ subjektov, ki so zaprosili za državno pomoč, registriranih v osrednjeslovenski regiji (28,5 %), sledijo podravska (12,6 %), savinjska (10,6 %) in gorenjska regija (10,3 %), najmanj pa jih je iz zasavske regije (1,9 %). Med dejavnostmi subjektov, ki so zaprosili za MTD, prevladujejo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16 %), gradbeništvo (12 %) in trgovina (10 %).
Na seznam prejemnikov temeljnega mesečnega dohodka se je uvrstilo 51.444 subjektov. Med njimi je bilo na dan raziskave (25. 6. 2020) 294 blokiranih, 81 REK nepredlagateljev, 1 davčni neplačnik in dva subjekta, ki sta v insolventnem postopku.

 

Glede na regijo je največ subjektov, ki so zaprosili za državno pomoč, registriranih v osrednjeslovenski regiji (29 %). Sledi podravska regija s 13 % in savinjska regija z 11 %. Med prosilci za pomoč je najmanj subjektov registriranih v zasavski regiji.

 

Med dejavnostmi subjektov, ki so zaprosili za pomoč, prevladuje dejavnost M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16 %), F – gradbeništvo z 12 % in G – trgovina z 10 %.


Stresne rešitve

Time-to-wall (TTW) kaže sposobnost podjetja za preživetje dokler ne izčrpajo vsa likvidnostna sredstva v razmerah, ko je prodaja onemogočena oz. omejena zaradi omejitev na trgu (kot se je to zgodilo na začetku minule epidemije).
Stresna bonitetna ocena nam pove pričakovano oz. simulirano bonitetno oceno podjetja, če bi se kriza iz 2008 sedaj ponovila v enaki obliki. Stresna bonitetna ocena uporabniku pomaga ilustrirati, kakšna bi lahko bila bonitetna ocena izbranega podjetja takrat, ko bo zdajšnja kriza prizadela gospodarstvo.

Dobro pripravljeni na novo krizo

Rezultati analize, ki smo jo opravili v Bisnode, kažejo, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje finančno-gospodarske krize v letu 2008 v celoti opomoglo in je v finančnem letu 2018 doseglo najvišje vrednosti ključnih kazalnikov poslovanja. Osredotočenje na osnovno dejavnost poslovanja, povečanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge, dvig učinkovitosti poslovanja, sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške, ter še nekateri drugi ukrepi, so privedli do tega, da se je gospodarska slika po skromnih letih 2009 in 2010 vendarle začela obračati na bolje. Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008, lahko rečemo, da je do pandemije naše gospodarstvo temeljilo na finančno stabilnejših temeljih.

Podatki torej potrjujejo visoko stopnjo zrelosti gospodarstva - toda izbruh epidemije COVID-19 je dodobra premešal karte. Do epidemije je gospodarstvo temeljilo na finančni stabilnosti, sedaj pa se sooča z negotovostjo. Za nekaj časa se je skoraj povsem ustavilo, posledice pa se bodo odražale še v naslednjih letih. Ob napovedih javnih institucij o padcu makroekonomskih kazalnikov se nam obeta hud boj za ohranitev gospodarstva v takšni meri kot pred pandemijo.
Glede na trend gibanja izvoznih partneric našega gospodarstva in njihovega ohlajanja lahko pričakujemo spremembe gospodarskega okolja. Glede na visoko stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil menimo, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na krizo, ki je pred nami.



Analizo je pripravil Damir Simonović, Presales Insights Specialist Bisnode