Novice

Slovensko gospodarstvo po krizi

07 mar 2018

Delovanje finančnih trgov in gospodarstva je ciklično, saj skozi zgodovino beležimo različna obdobja gospodarske rasti in krize. Nekateri vidijo finančno krizo kot dvig brezposelnosti za 1,5 % v obdobju enega leta, spet drugi menijo, da gospodarsko krizo zaznamujeta dva ali več zaporednih obdobij z negativnim BDP. Gospodarsko krizo tako povezujemo z različnimi pojavi: nižjo potrošnjo ljudi, znižanje proizvodnje, rast brezposelnosti, nižanje osebnih prihodkov gospodarstva ipd.

Prav takega pojava smo bili tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji deležni leta 2008, ko so se pričeli kazati prvi znaki krize. Slovensko gospodarstvo si od takrat sicer še ni v celoti opomoglo, je pa na dobri poti. Z različnimi ukrepi je počasi oživelo nazaj in lahko rečemo, da danes stoji na finančno stabilnejših temeljih. Tokrat smo zato pod drobnogled vzeli dinamiko slovenskega gospodarstva po krizi leta 2008.

  • Prevladovale so gospodarske družbe

Gospodarske družbe so leta 2016 upravljale 95 % vseh sredstev kapitala, ustvarile 94 % vseh prihodkov in 86 % celotnega dobička ter zaposlovale 91 % oseb. Ostali delež predstavljajo samostojni podjetniki oz. manjši del tudi zadruge. Navedena razmerja so bila bolj ali manj ista tudi v letu 2008, pri čemer je bil delež samostojnih podjetnikov nekoliko večji od gospodarskih družb.

Kar 29-odstotni padec števila subjektov lahko beležimo v panogah rudarstva in prometa ter skladiščenja. Okrepitev pa je bilo čutiti pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro, (+22 %) ter izobraževanju (+7 %).

  • Močan padec prihodkov

Iz spodnjega grafa lahko razberemo, da so med letoma 2008 in 2009 močno upadli celotni prihodki gospodarstva. Kljub temu, da od leta 2009 beležimo pozitiven trend naraščanja prihodkov - z izjemo v letu 2013 - so ti v letu 2016, v primerjavi z letom 2008 še vedno za 2,7 % nižji.

 

Največji padec prihodkov je bilo čutiti v rudarstvu (-64 %), poslovanju z nepremičninami (-43 %) in oskrbi z vodo (-23 %). Rast prihodkov pa smo zaznali pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+31 %), drugih dejavnostih (+17 %) in dejavnostih javne uprave (+11 %).

  • Trend sredstev in kapitala kot alfa in omega

Pri gibanju vrednosti sredstev iz leta 2008 do 2015 beležimo negativen trend, in sicer se je ta znižala kar za 15 %. Kljub temu, da je bil trend v letu 2016 pozitiven, vrednost še ni dosegla ravni iz leta 2008. Pozitiven trend  pa lahko prepoznamo pri kapitalu, saj se je ta v obdobju od 2008 do 2016 povišal za kar 13 %.

  •  Vrednost slovenskega izvoza narašča

Odkar je Slovenija članica EU, je bilo v letu 2016 moč zaznati najvišji izvoz in uvoz blaga. V primerjavi z letom 2015 se je izvoz povečal za 4,3 %, uvoz pa za 3,5 %, kažejo podatki Statističnega urada RS. Lahko rečemo, da ključni motor gospodarske rasti ostaja izvoz.

 

 

Najbolj intenzivno rast izvoza smo zabeležili v predelovalnih dejavnostih, predvsem zaradi povečanja izvoza v avtomobilski industriji in proizvodnji kovinskih izdelkov (brez strojev in naprav). Glavne trgovinske partnerice Slovenije so bile tudi v letu 2016 Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija.

 

 

K skupnemu uvozu je največ prispeval uvoz proizvodov iz skupine motornih vozil in prikolic ter drugih strojev in naprav. Na drugem mestu sledi uvoz proizvodov iz skupine proizvodnje električnih naprav. Vrednostno se je najbolj zvišal uvoz artiklov iz Nemčije, Hrvaške, Nizozemske, Francije in Poljske.

 

 

  • Poslovanje slovenskih gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug 

 

Za konec nas je zanimalo še, kako so v letu 2016 poslovale slovenske gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge. Analizirali smo njihovo finančno in dinamično oceno.

 

Finančna ocena na podlagi naše metodologije združuje 6 ključnih kazalnikov, ki odražajo uspešnost in likvidnost podjetja. Poslovni subjekti zajeti v analizo, v povprečju dosegajo finančno oceno C bonitetnega razreda, kar jih uvršča v zlato sredino, saj bonitetna ocena A označuje najuspešnejša podjetja, ocena E pa najslabša.

 

 

Dinamična ocena, ki je predstavljena s plusi in minusi, napoveduje manjšo oz. večjo verjetnost blokade v prihodnjem letu, ob čemer to pomeni, blokado TRR, ki je daljša od 60 dni. V povprečju imajo slovenski gospodarski subjekti v prihodnjih 12 mesecih 14-odstotno verjetnost blokade.

 

S sprejetimi ukrepi, ki so povrnili zaupanje trgu, povečali likvidnost in omejili zaostrene kreditne pogoje, je bila Slovenija v primežu krize ujeta le nekaj let. Na podlagi opravljene analize lahko ugotovimo, da si je slovensko gospodarstvo sicer opomoglo, a ne v celoti. Trendi in številke so obetavne, kar napoveduje tudi Urad makroekonomske analize in razvoj, kjer trdijo, da se bo gospodarska rast nadaljevala tudi v prihodnjem letu: »Po pospešku gospodarske aktivnosti v letošnjem letu tudi v 2018 pričakujemo nadaljevanje visokih stopenj rasti,« trdi Boštjan Vasle, direktor Umarja. Napoved za Slovenijo zato ostaja optimistična, saj se dobički in poslovni rezultati slovenskih podjetij izboljšujejo.

 

Analizo je pripravil: Damir Simonovič, analitk Bisnode Južni trg

Analizo je povzela: Ana Pintar, asistent v digitalnem marketingu Bisnode Južni trg

Naročite se na e-novice

Prijavite se na Bisnode e-novice in ostanite na tekočem s trendi v svetu pametnih odločitev.