Novice

Slovensko gospodarstvo v letu 2017

09 jul 2018

Slovensko gospodarstvo se je v letu 2017 vidno izboljšalo. Celotni prihodki so se povečali za 11 % na 93,8 milijarde evrov, čisti dobiček se je povečal za 13,6 % na 3,6 milijarde evrov, število delovnih mest na podlagi delovnih ur se je povečalo za skoraj 22 tisoč, za skoraj 2 % se je v povprečju povečala dodana vrednost na zaposlenega, povečala pa se je tudi povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega in sicer za 3 % na 1.581 evrov. Ob vsem tem se je izboljšala tudi stabilnost finančnih virov (več kapitala, manj dolgov), medtem ko je učinkovitost poslovanja ostala na enaki ravni. Med najuspešnejšimi panogami so bile trgovina, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro ter promet in skladiščenje.

Prihodki, njihova struktura in dobiček

Celotni prihodki so se v letu 2017 povečali s 84,6 mrd na 93,8 mrd. (10,9 %). 

Med glavnimi panogami po prihodkih v Sloveniji ostajata G - trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (preko 31 mrd. evrov) in C. - predelovalne dejavnosti (dobrih 29 mrd. evrov), ki skupaj predstavljata  skoraj 65 % vseh prihodkov gospodarstva.

V letu 2017 so se celotni prihodki najbolj povečali v panogi D - oskrba z električno energijo, plinom in paro (30 %), O – dejavnost javne uprave in obrambe (19 %) ter M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16 %), znižali pa so se zgolj v dveh dejavnostih in sicer R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (-2 %) in F – finančne in zavarovalniške dejavnosti (-21 %).

Struktura prihodkov

Prihodki iz prodaje so v letu 2017 znašali skoraj 91 mrd. evrov, predstavljali so 96,7 % celotnih prihodkov ter so bili za 11,4 % višji kot v letu 2016.

Več kot 53 mrd. evrov prihodkov iz prodaje je bilo ustvarjenih na domačem trgu (59 %), kar predstavlja rast 7-odstotno rast glede na leto 2016. 

Še bolj kot prihodki na domačem trgu so rasli prihodki od izvoza, ki so se v letu 2017 povečali za kar 17,46 % na 37,5 milijarde evrov. Izvoz je tako v letu 2017 predstavljal 41 % vseh prihodkov iz prodaje. Rast izvoza gre predvsem na račun prodaje na trgih EU, kjer je bilo ustvarjenih več kot 29 milijard evrov prihodkov iz prodaje. Izvoz na trge izven EU je v letu 2017 znašal dobrih 8 milijard evrov.

Daleč najmočnejša izvozna panoga po prihodkih iz prodaje je C - predelovalne dejavnosti, ki je iz tega naslova v letu 2017 ustvarila dobrih 20 milijard evrov oz. skoraj 54 % celotnega izvoza (rast za 13,5 % glede na 2016). Padec izvoza je zaznati v šestih dejavnostih, med njimi v I – gostinstvo (-2,1 %), A – kmetijstvo (-7,1 %) in P – izobraževanje (-9,9 %).

Čisti poslovni izid

Kljub 12-odstotnemu povišanju stroškov blaga, materiala in storitev ter 7-odstotnemu povišanju stroškov dela gospodarskih subjektov v letu 2017, se je dobiček z 3,2 mrd. dvignil na 3,6 mrd. evrov (rast za 13,64 % glede na 2016).

Med panogami je v letu 2017 največ čistega dobička uspelo ustvariti dejavnosti C - Predelovalne dejavnosti, in sicer skoraj 1,4 mrd. evrov. Sledita G - trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil z 558 mio. evrov in H - promet in skladiščenje s 386 mio. evrov čistega dobička. V letu 2017 nobena panoga kumulativno ni ustvarila izgube.

Sredstva, kapital in likvidnost

Po večletnem upadanju sredstev vse od finančno gospodarske krize v letu 2008 se je negativni trend ustavil že lani in se je investiranje v sredstva v letu 2017 še povečalo (4,6 %). V letu 2016 so imela podjetja 90 mrd. sredstev, medtem ko njihova vrednost v letu 2017 znaša skoraj 95 mrd. evrov.

Med finančnimi viri se je višina kapitala povečala z 42,3 mrd. na 45,1 mrd. evrov (za 6,5 %). Med obveznostmi so se povečale dolgoročne in kratkoročne poslovne obveznosti ter dolgoročne finančne obveznosti, medtem ko so se za skoraj 9 % zmanjšale kratkoročne finančne obveznosti.

Kratkoročni koeficient (pokrivanje kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi sredstvi), ki je temeljni kazalnik kratkoročne likvidnosti poslovanja, se je v letu 2017 izboljšal za 4,5 %.

Spremembe v gibanju sredstev in kapitala so v letu 2017 pripeljale do še stabilnejše strukture finančnih virov, kjer je delež kapitala po novem že 48 % (višji za 6,5 % glede na leto 2016). Ugotovimo torej lahko, da se je v letu 2017 izboljšala tako kratkoročna kot dolgoročna likvidnost poslovanja.

Med panogami se je kratkoročni koeficient najbolj izboljšal v panogi K – finančne in zavarovalniške dejavnosti (z 1,61 % na 2,22 %), dolgoročna stabilnost finančnih virov pa se je najbolj dvignila v panogi C – predelovalne dejavnosti za skoraj 22 % (z 31 % na 52 % kapitala v sredstvih).

Učinkovitost in dobičkonosnost poslovanja

Učinkovitost poslovanja, merjena z obratom sredstev (prihodki/sredstva), se v letu 2017 glede na leto 2016 spremenila in je na 99 %.

V letu 2017 se je povečala dobičkonosnost sredstev (ROA) kot tudi dobičkonosnost kapitala (ROE). ROA se je povečal s 3,6 % v letu 2016 na 3,9 % v letu 2017, ROE pa v enakem obdobju s 7,8 % na 8,3 %.

Če pogledamo dve za slovensko gospodarstvo najpomembnejši dejavnosti, to sta trgovina in predelovalne dejavnosti, lahko ugotovimo, da se je v letu 2017 dobičkonosnost prve zmanjšala (ROA s 3,9 % na 3,4 %, ROE z 9,5 % na 8,1 %), dobičkonosnost druge pa izboljšala (ROA s 5,8 % na 6,1 %, ROE z 11,5 % na 11,7 %).

Zaposleni, plače in dodana vrednost

Število zaposlenih na podlagi delovnih ur se je v letu 2017 povečalo za skoraj 22 tisoč oz. slabih 5 %. Panoga, ki nominalno beleži najvišji odstotek zaposlenih, je C – predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo 37 % vseh zaposlenih. V primerjavi z letom 2016 lani beležijo upad števila zaposlenih panoge D - oskrba z električno energijo, plinom in paro, B – rudarstvo, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti in P - izobraževanje. Daleč največ novih zaposlitev v absolutnem številu je prispevala panoga C - predelovalne dejavnosti, preko 8 tisoč.

Povprečna mesečna plača na zaposlenega se je v letu 2017 povečala za 2,9 % na 1.581 evrov. Med panogami je vodilna po višini plač dejavnost D - oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer je bila v letu 2076 povprečna mesečna plača 2.506 evrov.

Manj kot plače se je v letu 2017 izboljšala dodana vrednost na zaposlenega, in sicer v povprečju za slaba 2 % na 42.683 evrov. Tako kot pri plačah najvišjo dodano vrednost na zaposlenega dosegajo podjetja v dejavnosti D - oskrba z električno energijo, plinom in paro (106.265 evrov).

Analizo je pripravil:
Damir Simonović
Presales insights specialist