Gospodarska kriza, ki jo je sprožila epidemija covida-19, je povzročila velik šok za večino podjetij. Že prej ranljiva podjetja s slabšo boniteto pa so se še težje spopadla z ovirami. Analize Bisnode v času epidemije so pokazale padec plačilne discipline v večini regij, povečano število izbrisov poslovnih subjektov in hkrati potrdile oceno Failure Score, ki so jo razvili v Bisnode, kot zanesljiv indikator pri oceni finančne kondicije podjetja.
Prej ko podjetje prepozna svoje kupce z likvidnostnimi težavami na obzorju, prej lahko začne izvajati aktivnosti, s katerimi bo doseglo unovčenje vseh odprtih terjatev do takih kupcev. Redno preverjanje obstoječih in potencialnih partnerjev v Bisnode rešitvah vas tako obvaruje pred tveganji, ki bi škodila vašemu podjetju.

Analiza trendov plačilnih navad kaže upad v vseh regijah razen v Posavju

Nova razporeditev, kako gospodarstvo funkcionira, je za sabo prinesla tudi spremembe pri plačilih in sodelovanju med podjetji. Bisnode analiza slovenskega gospodarstva v času epidemije (13. marec - 31. maj 2020) je pokazala slabšo plačilno disciplino in daljše plačilne roke. Analiza trendov plačilnih navad1 po slovenskih regijah med februarjem in marcem kaže upad v vseh regijah, razen v posavski regiji. Po razglasitvi epidemije je trend plačilnih navad subjektov med marcem in aprilom v vseh regijah negativen. V maju se že kaže izboljšanje plačilne discipline, saj je v nekaterih regijah (goriška, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, pomurska, primorsko-notranjska, savinjska, zasavska) trend plačilnih indeksov med aprilom in majem pozitiven.

 

Trend plačilnih navad po slovenskih regijah pred in med epidemijoTrend plačilnih navad po slovenskih regijah pred in med epidemijo

»Priporočamo reden stik s svojimi kupci in dobavitelji, redno spremljanje dobavnih rokov in njihovih nakupov ter morebitnih zamud s plačili, tako vašemu podjetju kot tudi drugim. Če mogoče včasih kakšen dan zamude z dobavo ali plačilom še ni bil resen indikator težav, danes tega ne smemo več prezreti. Na podlagi podatkov določite jasna pravila, katerim podjetjem dovolite plačilo z odlogom in s tem zmanjšate tveganja,« je povedala Alja Stepišnik, svetovalka za izkušnje s strankami za Bisnode Južni trg.

 

1 Vir podatkov za izračun plačilnega ključa so podatki Bisnode poslovnih partnerjev (Bisnode plačilni indeks), ki nam vsak mesec posredujejo informacijo o poravnanih računih svojih kupcev. Na podlagi teh podatkov smo naredili analizo plačilnih navad v letu 2020.

Padec plačilne discipline najbolj opazen v izobraževanju in gostinstvu

Poslabšanje plačilne discipline se je pokazalo tudi v analizi gospodarskih dejavnosti. V marcu je bila plačilna disciplina napram februarju boljša le še v dejavnostih rudarstvo, gostinstvo ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Trend plačilnih navad v marcu in aprilu je bil v vseh dejavnostih negativen, razen pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Že v maju se je plačilna disciplina izboljšala, negativen trend so imela le še podjetja v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro, gostinstvo in izobraževanje. Padec plačilne discipline v teh dejavnostih sovpada s številom izbrisanih podjetij, saj je odstotek izbrisanih napram aktivnim subjektov v dejavnostih izobraževanje (5,9 %) in v gostinstvu (4,8 %) najvišji v Sloveniji. Ko primerjamo vrednost plačilnega indeksa, ugotovimo, da je v maju napram januarju višji v vseh dejavnostih, razen v gostinstvu, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, izobraževanju ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

Trend plačilnih navad po dejavnostih pred epidemijo in v času epidemije

»Čas preživetja« podjetja najkrajši v dejavnosti promet in skladiščenje

Za potrebe identificiranja likvidnostnih težav v podjetjih so pri Bisnode razvili za stresne razmere uporaben kazalnik, imenovan »Čas preživetja« (ang. Time-to-wall/TTW). Metrika podjetjem pomaga identificirati kupce, ki imajo manjšo zalogo likvidnih sredstev in so zato bolj izpostavljeni tveganju, da prejetih računov ne bodo mogli plačati v razumnem času.
Njen rezultat pove, koliko časa lahko podjetje nemoteno poravnava zapadle obveznosti s pomočjo denarja in denarnih ustreznikov na zalogi, če je prodaja na trgu onemogočena (npr. zaradi državnih omejitev poslovanje nekaterih panog v prvem valu koronakrize). Vrednost te metrike je izračunana ob predpostavki, da se pri poslovanju podjetja zmanjša samo obseg prodaje ter stroški surovin in materialov.
Po tem kriteriju so najbolj prizadete dejavnosti H, O, E, I ter N. Povprečni čas preživetja podjetij v dejavnosti H - promet in skladiščenje, je bil 42 dni, v panogi O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, 45 dni, v panogah E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, I - gostinstvo ter N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti, pa je bil 52 dni. Po drugi strani pa so najmanj prizadete dejavnosti D, L in Q. Povprečni čas preživetja v panogi D - oskrba z električno energijo, plinom in paro je bil 87 dni, v panogah L - poslovanje z nepremičninami ter Q - zdravstvo in socialno varstvo pa 79 dni.


Povprečni čas preživetja podjetij po dejavnostih


Pri približno 60 % podjetij pravilna napoved likvidnostne situacije od razglasitve epidemije naprej

Z namenom ugotavljanja zanesljivosti rezultatov so pri Bisnode izračunane ocene »Časa preživetja«(TTW) po podjetjih primerjali s podatkom, katera podjetja so zaprosila za državno pomoč ter katera podjetja so od razglasitve naprej prišla v insolventni položaj ali pa imela blokiran račun (upoštevano obdobje od 13. 3. do 15. 7. 2020). Pri analizi so upoštevali javne podatke o državni pomoči. Ugotovili so, da so za približno 60 % vseh podjetij pravilno napovedali njihovo likvidnostno situacijo. 58 % podjetij je dejansko zaprosilo za državno pomoč ali pa so prišla v insolvenčni položaj oziroma imela blokiran račun. Po drugi strani pa je bilo 60 % takšnih, za katere se je uresničila napoved, da ne bodo imela likvidnostnih težav in posledično niso zaprosila za državno pomoč ali prišla v insolvenčni položaj ali imela blokiranega računa.

Napoved/dejansko

Dejanske likvidnostne težave (državna pomoč, insolvenčni položaj, blokada)

Nobenih likvidnostnih težav v praksi

Napovedane likvidnostne težave (ČP<120d)

58 % 42 %

Nobenih likvidnostnih težav (ČP>=120d)

40 % 60 %

Napoved likvidnostnih težav subjektov v primerjavi z dejansko situacijo

 

Po preklicu epidemije pri 91 % podjetij uspešnost napovedi likvidnostih težav

»Po preklicu epidemije v Sloveniji se je začel val insolvenčnih postopkov, ki so bili z zakonom v času epidemije zadržani. To nam omogoča preverjanje v praksi, kolikšno uporabno vrednost imajo rezultati TTW. V ta namen smo zbrali podatke o podjetjih, ki so šla v stečaj ali prisilno poravnavo po preklicu epidemije (upoštevano obdobje od 1. 6. do 12. 8. 2020), in pogledali, kolikšen TTW smo za ta podjetja izračunali pred razglasitvijo epidemije. Ugotovili smo, da je imelo kar 91 odstotkov podjetij TTW manjši kot 30 dni, kar pomeni, da smo jim vnaprej uspešno napovedali likvidnostne težave. Za mejo smo vzeli 30 dni, ker je toliko časa minilo od razglasitve epidemije do sprejetja prvega paketa ukrepov za omilitev njenih posledic. V tem časovnem oknu so bila podjetja pri poravnavanju tekočih obveznosti prisiljena uporabljati lastna sredstva, zato so bila prepuščena samim sebi,« pojasnjuje dr. Srečko Devjak, svetovalec podjetjem in poslovni analitik v družbi Bisnode.

Poslovni partnerji s kratkim časom preživetja zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še ne plačanih računov, kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti. Podjetja, ki jim grozi nelikvidnost, morda ne bodo mogla poravnavati računov za prodane izdelke ali opravljene storitve, zato je nadaljnja prodaja izdelkov ali storitev takšnemu podjetju tvegana. Prej ko podjetje prepozna svoje kupce z likvidnostnimi težavami na obzorju, prej lahko začne izvajati aktivnosti, s katerimi bo doseglo unovčenje vseh odprtih terjatev do takih kupcev. V tej luči je potrebno poslovne odločitve, tudi v negotovih razmerah sprejemati tako, da jutri vaše podjetje ne bo obžalovalo napačnih poslovnih odločitev.


Veste torej, s kom poslujete?

Situacija se je spremenila v mnogih podjetij. Ne glede na to ali z nekom sodelujete že več let ali ste šele začeli, je pomembno, da poleg podrobnega pregleda poslovanja zadnjih nekaj let preverite tudi vse spremenljive kazalnike, med katerimi je zelo pomemben plačilni indeks, ki je najhitrejši indikator tveganja, pozornost pa ne pozabite nameniti tudi dnevno ažurirani Dinamični bonitetni oceni in oceni Failure Score s predikativno vrednostjo, s katero se ocenjuje verjetnost, da se bo podjetju v naslednjih 12 mesecih pripetil vsaj eden od negativnih dogodkov, kot so insolventnost (stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, preventivno prestrukturiranje), izbris, uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov ali blokade TRR, daljše kot 90 dni. Uporabnost in učinkovitost omenjenih ocen je najbolj tehtna in veljavna zlasti takrat, ko morajo podjetja sprejemati boljše in varnejše odločitve za stabilno poslovanje. Tako Failure Score ocena podjetjem pomaga spoznati, katera podjetja so bolj izpostavljena kreditnim tveganjem izrednih in negotovih razmer in so zato bolj odvisna od morebitne državne pomoči (podjetja z nižjimi bonitetnimi ocenami) oziroma za katera podjetja obstaja večja verjetnost, da bodo uspešno nadaljevala gospodarsko aktivnost tudi po koncu kriznih razmer (podjetja z višjimi bonitetnimi ocenami).
»V trenutnih razmerah je še bolj kot kadarkoli prej pomembno, da redno spremljamo podjetja, s katerimi poslujemo oziroma nameravamo poslovati, pri tem pa gledamo celotno sliko. Torej, da poleg uradnih podatkov, kot so bonitetne ocene, blokade, dejavnost, bilanca in leta obstoja, preverimo tudi to, kako se podjetje znajde v izredni situaciji. V oceni Failure Score je zbrano znanje in izkušnje Bisnode analitikov, zato priporočamo, da jo učinkovito in redno uporabljate pri sprejemanju boljših odločitev,« svetuje Alja Stepišnik.

Ocena tveganja Failure Score, ki so jo razvili v Bisnode, se je po analizah v času epidemije namreč pokazala kot zanesljiv indikator pri oceni finančne kondicije podjetja. Redno preverjanje obstoječih in potencialnih partnerjev v Bisnode rešitvah tako podjetja lahko obvaruje pred škodljivimi tveganji.

Bonitetno odlična podjetja so zanesljivejši partner

Bisnode analiza slovenskega gospodarstva (junij 2020) je pokazala, da je bilo v času epidemije v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta 632 več izbrisanih subjektov, kar 81 % med njimi pa je spadalo v bonitetne razrede z višjim tveganjem. Podjetja z nižjimi bonitetnimi ocenami so torej bolj izpostavljena tveganjem, medtem ko imajo bonitetno odlična podjetja večjo verjetnost, da bodo uspešno nadaljevala poslovanje. Bisnode aktualna analiza (julij 2020) kaže, da bonitetno odličnost trenutno dosega le 13,4 % slovenskih podjetij, kar je skoraj 10 % manj kot lansko leto.
Pred tveganji se torej lahko zavarujete tudi tako, da za poslovne partnerje izbirate podjetja s certifikatom bonitetne odličnosti, saj je le-ta pokazatelj zaupanja in stabilnosti določenega podjetja, certificirana podjetja pa so se v daljšem časovnem obdobju izkazala kot zanesljiv partner z nizkim tveganjem, kar je še posebej pomembno v kriznih in negotovih časih.

 

Ali dosegate bonitetno odličnost in se uvrščate med najboljših 13,4 % slovenskih podjetij?