Novice

Na morebitno gospodarsko krizo smo v Sloveniji bolje pripravljeni

27 sep 2019

Slovensko gospodarstvo je bolje pripravljeno na morebitno novo gospodarsko krizo, kot je bilo pred prejšnjo, so izpostavili managerji na tradicionalnem Managerskem kongresu v Portorožu, kjer se jih je zbralo rekordnih 450.

Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je pred začetkom kongresa poudaril, da smo v Sloveniji bolje pripravljeni na morebitno novo krizo, kot smo bili pred prejšnjo, saj imamo boljšo, bolj odporno strukturo gospodarstva, predvsem pa zato, ker ima vse več podjetij ambicijo, da postanejo najboljša. To ambicijo je treba spodbuditi tudi zdaj, ko se konjunktura umirja in je vse več negotovosti v mednarodnem okolju, je dodal. »V tekmi z najboljšimi bodo zmagali tisti, ki bodo v ospredje postavili človeški kapital in ključna trenda, katerima smo priča: digitalizacijo in trajnost. Uspešno gospodarstvo mora biti naloga vseh deležnikov v družbi, saj, kot sem že večkrat poudaril, so uspešna podjetja edina pot do družbene blaginje,« je dejal Zalaznik.
 
Tudi Združenje Manager je med svojimi člani preverilo, ali zaznavajo gospodarsko ohlajanje: 59 odstotkov anketiranih ni zaznalo upada naročil v 2019, med tistimi, ki so, pa jih je največ, 61 odstotkov, odgovorilo, da je upad do 10-odstoten. Na morebitno krizo so podjetja danes bolje pripravljena kot na prejšnjo, le 15 % jih je izpostavilo, da ne.
 
Podnebne spremembe zahtevajo spremenjen način poslovanja
Uspešna podjetja vse več poudarjajo tudi trajnostni razvoj, a dejstvo je, da bomo vsi skupaj – gospodarstvo, družba in države – morali ukrepati hitreje, saj nam zmanjkuje časa za tako neaktivno reševanje podnebnih sprememb, pa je poudarila Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager: »Napovedi o trajnosti so se s koncem lanskega leta po vseh raziskavah, podnebnih protestih in drugem končala z ugotovitvijo – preostalo nam je 12 let, da se izognemo nekaterim najbolj uničujočim vplivom podnebnih sprememb. Zaradi teh sprememb morajo dramatično spremeniti način poslovanja tudi podjetja, države pa svoje strateške usmeritve. Dobro pri tem je, da se liderji svetovnih podjetij počasi prebujajo, a po raziskavi globalne raziskave UN Global Compact sicer priznavajo, da lahko trajnost prinese konkurenčno prednost, a jih je le 40 % opazilo rast prihodkov in le 25 % zmanjšanje stroškov.«
 
Podatki potrjujejo visoko stopnjo zrelosti gospodarstva
In kako je Slovenija pripravljena na negotove čase? »Glede na visoko stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil menim, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na morebitno krizo,« pravi Milan Dragić, direktor Bisnode za JV Evropo, ki je kot vodilni evropski ponudnik poslovnih rešitev in analitike opravil analizo gospodarskih kazalnikov v Sloveniji.
»Glede na trend gibanja nemškega gospodarstva in njegovega ohlajanja – nemški BDP ima v zadnjem kvartalu negativen predznak – lahko pričakujemo spremembe gospodarskega okolja. Z upadom naročil v avtomobilski industriji bo vpliv čutiti tudi v Sloveniji, saj sodijo podjetja v tej dejavnosti med največje izvoznike. Podatki slovenske statistike za zdaj še ne kažejo, da prihaja do odpuščanj pri nas, kar kaže na visoko stopnjo zrelosti pretežnega dela gospodarstva,« ocenjujejo v Bisnodu.
 
Milan Dragić, direktor Bisnode za JV Evropo
 

Slovensko gospodarstvo je bolje pripravljeno na morebitno novo krizo

 

Ali smo pripravljeni na novo finančno-gospodarsko krizo, je v svoji analizi ugotavljal Bisnode, vodilni evropski ponudnik poslovnih rešitev in analitike.

Rezultati analize kažejo, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje finančno-gospodarske krize v letu 2008 v celoti opomoglo in je v finančnem letu 2018 doseglo najvišje vrednosti ključnih kazalnikov poslovanja. Osredotočenje na osnovno dejavnost poslovanja, povečanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge, dvig učinkovitosti poslovanja, sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške ter še nekateri drugi ukrepi so privedli do tega, da se je gospodarska slika po skromnih letih 2009 in 2010 vendarle začela obračati na bolje. Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008 lahko rečemo, da danes naše gospodarstvo temelji na finančno stabilnejših temeljih.
 
 
Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje v letu 2018. V 2018 torej podjetja več svoje dejavnosti financirajo z lastnimi viri (49 %) in manj z zadolževanjem, kot to velja za leto 2008 (37 %).
 
 
Tudi pogled na zmanjševanje bančnih posojil skozi obdobje zadnjih 10 let prinaša na trg pozitivne informacije, saj je vse večji del poslovanja financiran iz lastnih virov.
 
Bisnode med ključnimi izsledki analize izpostavlja:
 
  • Skozi dobičkonosnost sredstev lahko ugotovimo, da so ustvarjeni dobički v letu 2018 (4,2 %) manj volatilni in manj podvrženi raznoraznim zunanjim gospodarskim dejavnikom, kot je to veljalo za leto 2008 (1,6 %).
  • Učinkovitost poslovanja, ki jo lahko merimo kot obrat sredstev, kaže na to, da so podjetja v letu 2008 z enim evrom sredstev ustvarila 0,82 evra prihodkov, v letu 2018 pa 1,02 evra prihodkov.
  • V letu 2018 je dodana vrednost na zaposlenega znašala 43.938 €, v letu 2008 pa 33.920 €. K temu je botrovala rast kosmatega donosa od poslovanja iz 82.556 mio € na 99.237 mio €, obenem pa podjetja poslujejo bolj vitko, saj so se zaloge v podjetjih v povprečju zmanjšale za trikratnik.
  • Glede na rezultate analize je potrebno izpostaviti produktivnost zaposlenih, saj so v letu 2008 zaposleni ustvarili 167.507 € prihodkov na zaposlenega, medtem ko so v letu 2018 ustvarili 200.375, kar je skoraj 20 % več kot leta 2008. Ugotovljen dobiček na zaposlenega je v letu 2008 znašal 3.243 €, v letu 2018 pa 8.338 €. 157-odstotno povečanje dobičkonosnosti na zaposlenega kaže na to, da je gospodarstvo poslovno produktivnejše in uspešnejše v letu 2018, kot je bilo v letu 2008.
  • Glede na trend gibanja nemškega gospodarstva in njegovega ohlajanja – nemški BDP ima v zadnjem kvartalu negativen predznak – lahko pričakujemo spremembe gospodarskega okolja. Z upadom naročil v avtomobilski industriji bo vpliv čutiti tudi v Sloveniji, saj sodijo podjetja v tej dejavnosti med največje izvoznike. Podatki slovenske statistike za zdaj še ne kažejo, da prihaja do odpuščanj pri nas, kar kaže na visoko stopnjo zrelosti pretežnega dela gospodarstva.
  • Glede na visoko stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil menimo, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na morebitno krizo.