Novice

Marcus Hartmann, Bisnode, Swan Insight: Informacija sama po sebi je brez vrednosti, pomemben pa je uvid

05 jan 2018

Marcus Hartmann je direktor skupine Bisnode na področju analitike. Kot podjetnik in izvršni direktor vso svojo poklicno kariero deluje v sektorju podatkov in analitike ali pa v povezavi z njim. V preteklosti je bil zaposlen v InFoScore Management, Arvato in Experian, od leta 2012 dela v skupini Bisnode. Na delovnih mestih je zasedal položaje vse od odgovornega za podjetniški razvoj pa do izvršnega direktorja. Delo ga vodi po vsem svetu, kjer pomaga podjetjem hitreje in laže vstopiti v svet podatkov. Zadolžen je bil za vzpostavitev globalne divizije za analitiko v skupini Bisnode, ki sega vse od New Jerseyja v ZDA do Chennaia v Indiji.


To področje poslovanja je v ospredju podatkovnih inovacij in strankam skupine Bisnode na področju kreditnega tveganja in poslovnih podatkov prinaša kontekstualno podatkovno rudarjenje, umetno inteligenco in strojno učenje ter podatke obdeluje z najnaprednejšo tehnologijo in tehnikami znanosti podatkov in analitike in tako pomaga pri prehodu na podatkovno gospodarstvo.


Kaj torej je kontekstualno podatkovno in inteligentno besedilno rudarjenje?
Če razumete razpoložljive podatke v pravem kontekstu in ob pravem času, vam to lahko zelo pomaga. V nasprotnem primeru pa svoje podatkovne zbirke le nenehno polnite in upravljate z ogromno količino podatkov. Osredotočite se torej na podatkovne in analitične zmožnosti, ki so pomembne in uporabne. To je kontekstualno podatkovno in inteligentno besedilno rudarjenje – in v tem je prihodnost. Kdor tega ne počne, izgublja, saj ga bodo prehitela konkurenčna podjetja, ki to znajo početi.


Podatki so dejansko vse in povsod. Danes je okoli nas več kot 2,7 zetabajtov podatkov . Samo v zadnjih dveh letih jih je nastalo 90 odstotkov in do leta 2025 jih bo že 180 zetabajtov. Kot je ugotovil MIT, je uporabljenih in analiziranih komaj 0,5 odstotka vseh podatkov, ki obstajajo na svetu. Njihova količina narašča eksponentno, predvsem pa hitreje, kot smo jih zmožni obdelovati. V kolikšni meri se podjetja zavedajo pomena pravilnega razbiranja in razumevanja podatkov?
Analitika podatkov (data analytics) je pojem za procese analiziranja podatkov, da bi dobili vpogled v informacije, ki jih nosijo. Masovni podatki (big data) so veliki podatkovni bloki, za katere potrebuješ ustrezna orodja in procese. Big data je postala krilatica, saj prav vsaka organizacija potrebuje vpogled in boljše védenje o svojih deležnikih in okolju, v katerem deluje. Podatki so kot rudniki zlata in podjetja se v vse večji meri zavedajo, da je obvladati podatke in iz njih prepoznavati prava sporočila nujno, če želijo uspešno slediti dinamiki sprememb. Podjetja, glede na industrijo, iščejo različne podatke. Ker morajo predvsem dobro poznati svoje deležnike, večinoma iščejo podatke o njih. Naši analitiki se ukvarjajo predvsem s tem, kako informacije spremeniti v uvide, ki umeščeni v pravi kontekst res lahko koristijo pri »pametnih« poslovnih odločitvah. Zato tudi govorimo o t. i. smart data. Analitiki razvijajo orodja in delajo z aktualnimi podatki in ne s podatki iz preteklosti. Letos smo – v Sloveniji sicer še ne – dali na trg produkt Bisnode Business Events, ki ves čas prečesava ogromno spletnih virov, od novinarskih objav do registrov in podobno, ter pošilja opozorila, na kaj naj bodo podjetja pozorna, predvsem glede njihovih dobaviteljev.


Podatkovno analitiko verjetno vsaj do neke mere uporabljajo vsa podjetja.
Seveda, tudi najmanjša. Uporaba Google Analitycs za spletno stran je prvi korak vsakega zagonskega podjetja. Večina podjetij najverjetneje redno zajema samo drobec od vseh koristi, ki jih lahko dobijo iz podatkov. Na področju tveganih posojil in zagotavljanja poslovnih informacij je namen podatkov v prvi vrsti razumeti svoje stranke in obete za prihodnost bolje, da lahko zanje čim bolj po meri pripraviš ponudbe in zagotoviš komunikacijo ter podporo z lasersko natančnostjo, hkrati pa ublažiš tveganja transakcije. Na podatkih temelječa industrija se je šele začela porajati. Vendar se tehnologija z umetno inteligenco in znanostjo o podatkih razvija z izjemno hitrostjo, podjetja pa se bodo zagotovo bolj poglobljeno začela ukvarjati tudi z opismenjevanjem na tem področju in uporabo umetne inteligence. Sčasoma bodo digitalizacijo sprejela vsa podjetja, saj gre vse v tej smeri. Digitalizirano podjetje se naslanja na podatkovno analitiko prav zato, da ima več informacij za sprejemanje odločitev in da zaradi tega z boljšim uvidom in zaupanjem sprejema strategijo ter uporablja prave taktike. Na tej ravni so večinoma že proizvodna podjetja.

Bi lahko glede na sposobnost uporabe podatkov katero od industrij izpostavili?
Prav vse industrije se zavedajo pomena dobre analize vstopnih podatkov. Najaktivnejši pri uporabi podatkovne analitike so po naših izkušnjah banke in finančni sektor, zavarovalništvo, prodaja, energetski sektor in telekomunikacije, pa tudi državni sektor. Izjemno zanimanje za podatkovno analitiko zaznavamo v zasebnem bančnem sektorju. Gre za visoko konkurenčno industrijo. Glede na pozitivne globalne gospodarske trende bo za menedžment ključnega pomena, da svoje stranke izjemno dobro poznajo in da pridejo do strank, ki jih nagovarjajo, hitreje od konkurence. Inovativne banke so tiste, ki podatke uporabljajo pri svojih marketinških prijemih, saj jim omogočajo prefinjen vpogled v življenje in nakupovalne navade ljudi ter kateri so tisti vzgibi, ki jih k njim spodbujajo, da jih lahko s pravim sporočilom nagovorijo ravno v pravem trenutku.

Skupina Bisnode je potencial za svojo nadaljnjo rast prepoznala v podjetju Swan Insight, ustanovljenem leta 2013, ki ga je uradno pripojila v začetku letošnjega leta. Kaj to pomeni za podjetja, ki že uporabljajo Bisnodove storitve?
V tem slabem letu dni smo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki pospešeno razvijajo oddelek za analitiko. Prav po zaslugi pripojitve Swan Insight našo skupino tvorijo strokovnjaki z različnih področij, ki se med seboj dopolnjujejo. Prihajajo s področja aplikativne matematike, statistike, podjetništva, inženiringa, besednega rudarjenja ali fizike. Vsak s svojega področja lahko ponudijo svoj uvid o obravnavani temi in s tem svež pogled nanjo, kar pomeni višjo raven kreativnosti pri oblikovanju novih rešitev.

Podatki so za posel brez vsake vrednosti, če jih ne znamo postaviti v pravi kontekst, pravite.
Kontekst lahko oblikujemo šele, ko povežemo razpršene baze podatkov in jih nagradimo z novimi dognanji. To je torej kontekstualno podatkovno rudarjenje. Informacija sama po sebi je torej brez vrednosti, pomemben pa je uvid. Kje je razlika med njima? Podatek je le del vedenja, znanja, ki je za vse enako in vsi imajo dostop do njega. Uvid pa je nekaj, kar je zame dejansko koristno tukaj in zdaj. Nekaj, kar je zame uvid, je lahko za nekoga drugega samo podatek. Tudi moj uvid lahko postane sčasoma samo podatek, saj se kontekst ves čas spreminja. Kako torej podatek spremeniti v pravi uvid? S pomočjo konteksta, seveda! Prav to je zdaj osnovna naloga Bisnodove skupine analitikov.

Postajamo ekonomija, ki jo ženejo podatki. Podatkovni znanstvenik je torej še kako aktualen poklic.
Seveda. Umetna inteligenca se še razvija. Računalniki so pametnejši kot kdajkoli, a vse skupaj je še vedno na začetku. Računalnik lahko za zdaj ponudi samo osnovne odgovore na vprašanja, tako da poveže točke in razišče podatkovne baze. Na zapletenejša vprašanja za zdaj ne more odgovoriti. Vendar je to samo vprašanje časa. Na Bisnodove storitve bo to imelo velik vpliv, še posebej na področju upravljanja tveganj in proaktivnega marketinga. Pred nami je še vedno veliko izzivov, predvsem kako pridobivati podatke in kako odpravljati človeške napake v podatkovnih bazah. Razvili smo algoritme za zaznavanje in odpravljanje napak, vendar ne moremo ustvarjati podatkov, ki jih ni.


Kaj pa izobraževalni sistem? Dejstvo je, da je strokovnjakov za obdelavo podatkov premalo.
Pravo znanje je seveda ključ do tega, da znamo upravljati z masovnimi podatki in povezovati algoritme. Vse več ljudi se zanima in se usposablja za podatkovne analitike. Na nekaterih univerzah zato že lahko najdemo tudi programe s področja masovnih podatkov in podatkovne znanosti. Kar je za zdaj še ekskluzivna storitev, bo v bližnji prihodnosti standard, zato mora ob hitrem razvoju tehnologije slediti tudi izobraževalni sistem.

Kaj menite o dogajanju na borzah kriptovalut?
Kriptovalute za zdaj niso del našega poslovnega fokusa. Verjamem, da bodo postale sestavni del plačilnega sistema, kar torej pomeni, da bodo v prihodnosti del posla samega. Zanimivo je spremljati osnovno tehnologijo, torej tehnologijo podatkovnih blokov in knjigovodstva.


Ali lahko na temelju dostopnih podatkov potrdite, da bo nova kriza nastopila že 2019?
Vsi bi se temu radi izognili, kajne? Trenutno lahko samo zaznavamo sprožilce in opozorila v podjetjih, industrijah in globalno, ki najverjetneje spodbujajo novo krizo. Potrditve zanjo ne moremo dobiti, nam pa tehnologija omogoča, da zelo zgodaj zaznamo nekatere signale in trende.

Intervju je bil originalno objavljen v Dnevniku, 5. 1. 2018.  Najdete ga tukaj.