Novice

Finančni pogled na vinarska podjetja in statistični podatki porabe vina

15 nov 2018

Uvodno pojasnilo: Segmentacija pridelovalcev vina je težavna, saj jih veliko nastopa kot mali, družinski pridelovalci vina, zato smo se odločili, da bomo v analizi poudarek dali velikim družbam s področja vinogradništva. Izbor družb, zajetih v analizo, tako obsega aktivna podjetja v dejavnosti A 01.21 Vinogradništvo in C 11.02 Proizvodnja vina iz grozdja.

Po podatkih Bisnoda sta leta 2017 največ celotnih prihodkov ustvarili družbi Vinska klet Goriška Brda z.o.o., Dobrovo, in RADGONSKE GORICE, d. d., katerih promet je prešel mejo 10 milijonov EUR. Prihodki so rezultat proizvodnje kakovostnih vin in predhodnikov, ki so takšna podjetja v preteklosti ustvarili.

Najboljših 10 proizvajalcev vina po prihodkih

Vinska klet "Goriška Brda", ki velja tudi za največjo slovensko vinsko klet, je tako leta 2016 kot leta 2017 vknjižila največ prihodkov med slovenskimi vinarji. Drugo mesto na lestvici prihodkov so zasedle RADGONSKE GORICE, d. d., ki so ustvarile skoraj 13 milijonov prihodkov, med najboljšimi desetimi pa imajo najvišjo rast prometa glede na leto 2016. Tretje mesto je zasedla družba VINAKOPER, d. o. o., s skoraj 10 milijoni prihodkov. Omeniti velja, da so med najboljšimi desetimi vinarji imeli rast glede na leto 2016 le v štirih družbah.

 

Najboljših pet proizvajalcev vina po dobičku

 

 

RADGONSKE GORICE, d. d., so dobiček glede na leto 2016 skoraj podvojile. Sledita družbi VIPAVA 1894, d. o. o., ki je bila ustanovljena 29. 6. 2017, in VINAKOPER, d. o. o., ki ima edina manjši dobiček kot leta 2016.

 

Najboljših pet proizvajalcev vina po izvozu

 

Trženje na tujem trgu so najbolje izkoristili pri družbi Puklavec Family Wines, d. o. o., saj so 35 % prometa ustvarili v tujini. Vinska klet "Goriška Brda", z. o. o., Dobrovo, pa je s poslovanjem v tujini zbrala 19 % prihodkov.

 

STATISTIČNI PODATKI:

V tržnem letu 2016/2017 se je v Sloveniji proizvedlo dobrih 663.000 hektolitrov vina. Trgovinska bilanca med izvozom in uvozom je negativna, saj je izvoz (57 tisoč hektolitrov) precej manjši od uvoza (129 tisoč hektolitrov). Kljub razliki se razmerje manjša, saj se je izvoz glede na prejšnje leto povečal za 13 tisoč hektolitrov, uvoz pa se je zmanjšal za dobrih 5 tisoč hektolitrov.

V tržnem letu 2016/2017 je potrošnja vin v Sloveniji znašala nekaj več kot 810.000 hektolitrov. Od te je 64 % (približno 515.000 hektolitrov) zajemal delež belih vin. Potrošnja vina na prebivalca se je v zaporednih letih 2015 in 2016 zmanjšala za 0,68, na 38,61 litra v zadnjem letu.

 

Pripravil: Damir Simonović,presales insights specialist