Novice

Drugi val je tu: Koliko časa lahko podjetja preživijo brez prihodkov od prodaje

27 okt 2020

Drugi val epidemije Covida-19 je tu. Po najnovejši Bisnode raziskavi z metriko Čas preživetja v krizi, lahko to jesen nekaj več kot 40 odstotkov podjetij pokriva stroške brez novih prihodkov le do 25 dni. Likvidnostno najšibkejša podjetja so v panogi promet in skladiščenje. Kaj lahko podjetja takoj storijo, da zmanjšajo tveganja?

Že spomladi je epidemija povzročila številne državne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in posledično sprožila gospodarsko ohlajanje. Nova realnost je med drugim pomenila težave z dobavo in upad prodaje. Kako likvidna so bila podjetja v času prvega vala koronakrize in kako uspešno bodo prestala drugi val?


Poslovanje omejeno, stroški ostajajo

Spomladanski državni ukrepi so podjetjem v nekaterih panogah močno omejili poslovanje, posledično so se jim začeli zmanjševati prihodki, medtem ko so stroški ostali nespremenjeni. V gospodarstvu sta se pojavili dve glavni vprašanji: Koliko časa lahko podjetja preživijo, če ne smejo poslovati na trgu? in Koliko časa lahko epidemija traja oziroma do kdaj bo poslovanje podjetij omejeno? Če je v spomladanskem času gospodarstvo delno reševala državna pomoč, pa je vnovična pomoč v primeru novega vala koronavirusa negotova. V takšnih razmerah ima odločilno vlogo količina likvidnih sredstev, ki jih je podjetje nakopičilo v času gospodarske rasti in s katerimi vstopa v gospodarsko ohlajanje oziroma krizo. S pomočjo nove Bisnode metrike lahko predvidevamo, kaj se bo zgodilo z likvidnostjo podjetij v prihodnosti, če se bo pojavila gospodarska kriza, podjetja pa lahko na podlagi njenih vrednosti sprejmejo boljše odločitve.

»Vsi si želimo, da bi gospodarstvo uspešno prebrodilo krizo, ki jo je sprožil covid-19. Pri svetovalni družbi Bisnode svojim strankam pomagamo z izračunom Časa preživetja za njihove poslovne partnerje. Vsem podjetjem priporočamo, da redno spremljajo likvidnost svojih partnerjev in se ob morebitnih odklonih odzovejo s primernimi ukrepi. Velika podjetja običajno že imajo vzpostavljen sistem za upravljanje tveganj, a ga bodo zaradi izrednih razmer primorana spremeniti oziroma nadgraditi. Tudi pri tem jih v Bisnode podpremo s podatki, analizami in strokovnimi nasveti,« je povedal dr. Srečko Devjak, Bisnode svetovalec za upravljanje s tveganji v velikih podjetjih.


Jeseni in pozimi še slabša likvidnost podjetij

Za potrebe identificiranja likvidnostnih težav v podjetjih v času krize so pri svetovalni družbi Bisnode razvili za stresne razmere uporaben kazalnik, imenovan »Čas preživetja« (angl. Time-to-wall/TTW). Nova metrika pove število dni, ki jih podjetje lahko preživi, če zaradi omejitev na trgu svojih proizvodov ne more prodajati in se prihodki od prodaje zmanjšajo za 100 odstotkov. Povprečen TTW na ravni celotnega gospodarstva v začetku prvega vala koronakrize (spomladi) je znašal 151 dni. Povprečen TTW gospodarstva ob koncu tretjega četrtletja pa je bil že manjši in je znašal 105 dni, kar pomeni 30-odstotni upad. Jeseni bi tako 44 odstotkov podjetij pokrivalo stroške brez novih prihodkov le do 25 dni. Če se bo epidemiološka slika v državi še slabšala, bo likvidnost podjetij konec decembra 2020 predvidoma še slabša, ko bo pričakovani čas preživetja gospodarstva znašal le 94 dni.

»Ker je bil sveženj državnih ukrepov ob prvem valu epidemije zelo obremenjujoč za državni proračun, je pomoč gospodarstvu s pomočjo enakih ali podobnih ukrepov v primeru novega večjega vala koronakrize negotova. Glede na rezultate te analize zato svetujem, naj podjetja že zdaj začnejo kopičiti likvidnost in si s tem olajšajo poslovanje jeseni in pozimi,« opozarja dr. Srečko Devjak.

Tabela 1: Rezultati Čas preživetja (TTW) na začetku prvega vala koronakrize spomladi (roza histogram), ob koncu tretjega četrtletja (zeleni histogram) in konec 2020 (rumeni histogram)


Podjetja v panogi promet in skladiščenje likvidnostno najšibkejša

Če gledamo samo gospodarske družbe v gospodarstvu, potem lahko ugotovimo, da so bila v prvem valu koronakrize likvidnostno najšibkejša podjetja v panogah H, E, I ter N. Povprečen čas preživetja podjetij v panogi H - promet in skladiščenje je bil 42 dni, povprečni čas preživetja v panogah E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, I - gostinstvo ter N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti pa je bil 52 dni. Na drugi strani pa so bile najmanj prizadete panoge D, L in Q. Povprečen čas preživetja v panogi D - oskrba z električno energijo, plinom in paro je bil 87 dni, povprečni čas preživetja v panogah L - poslovanje z nepremičninami ter Q - zdravstvo in socialno varstvo pa je bil 79 dni. Likvidnostne razmere se bodo predvidoma izboljšale v panogi K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, najbolj pa se bodo predvidoma poslabšale v panogi R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in I – Gostinstvo. Na tej osnovi lahko ugotovimo, da so državni ukrepi za pomoč gospodarstvu spomladi dosegli svoj namen in izboljšali likvidnost v gospodarstvu, ki bi bila sicer slabša.

Tabela 2: Čas preživetja (TTW) po panogah od A do S



Kako uporabljati metriko Čas preživetja?

Poslovni partnerji s kratkim Časom preživetja (TTW) zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še ne plačanih računov kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti, če bo takrat v poslovnem okolju vladala gospodarska kriza. Podjetja, ki jim v času krize grozi nelikvidnost, morda ne bodo mogla poravnavati računov za kupljene izdelke ali storitve, zato je nadaljnja prodaja proizvodov takšnemu podjetju tvegana. Prej kot podjetje v času gospodarske krize identificira svoje kupce z likvidnostnimi težavami na horizontu, prej lahko začne izvajati aktivnosti, s katerimi bo doseglo vnovčenje odprtih terjatev do tega kupca.

Kako čim hitreje in učinkovito vpeljati sistem za upravljanje s tveganji in identifikacijo kupcev z likvidnostnimi težavami v vaše podjetje, vam bodo svetovali naši strokovnjaki. Naročite neobvezujoč posvet že danes.