Novice

Črna pika na ugledu podjetja ostane za vedno

13 okt 2020

Skladnost je v obdobju krize še posebej pomembna. »Krize bo enkrat konec, črna pika na ugledu podjetja pa ostane za vedno. Biti skladen se pod črto splača.«, je Marko Srabotnik povedal v pogovoru za Časnik Finance.

O upravljanju integritete podjetja in ali kaj doprinese k uspehu in rasti podjetja je na letošnji 37. Finančni konferenci predaval tudi Petr Krejči, Bisnode svetovalec strankam za območje Jugovzhodne Evrope.

Kaj vse zajema integriteta podjetja in ali je na vseh trgih enaka?

Pojem skladnosti zajema pravno regulativo, etične standarde, dobre prakse itd. To pomeni, da se posamezniki v podjetju držijo pravil in vrednot podjetja ter zakonodaje. Pravila so lahko zakonsko zapisana, ali pa gre za nenapisana pravila, ki veljajo v določenem poslovnem okolju. Na primer v Evropi imajo pravniki ob sklepanju pogodbe zelo veliko dela, ko poskušajo vsak del dogovora pravno formulirati, spraviti na pogodbeno osnovo. V nekaterih drugih državah, tudi na primer v ZDA, pa je dovolj že stisk rok, kar velja kot podpis pogodbe.


Zakaj se oblikovanje programa skladnosti podjetju splača?

Prvi razlog je ta, da je Slovenija izjemno izvozno naravnana država. V tujini potencialni partnerji poleg informacij o poslovanju pričakujejo tudi program skladnosti, ter želijo spoznati vrednoste in način poslovanja podjetja ali je skladen z njihovim. Kot zelo močna komponenta bo vstopil tudi trajnostni razvoj.
Za regulirane trge so predpisane kazni v primeru kršenja skladnostnih določil (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma), vsako podjetje pa lahko zaradi neskladnih ali neetičnih dejanj utrpi nepopravljivo škodo v smislu omajanega ugleda podjetja in posameznikov, ki ga vodijo. Z vidika operativnega dela podjetja pa moramo vedeti, da korporativno upravljanje v Sloveniji ni na takšnem nivoju, kot je na zahodu in zato moramo to kulturo graditi. Biti skladen se pod črto splača.

Se iskalci zaposlitve o nekem podjetju odločajo tudi na podlagi programa skladnosti?

Slovenija je relativno majhen prostor in informacije so zelo lahko dostopne. Že Warren Buffett je dejal, da si ugled gradiš 20 let, uničiš pa ga lahko v petih minutah. Tudi za manjša podjetja je možno pridobiti informacije o njihovem podrobnem poslovanju. Ugotovitve kažejo, da želijo mlajše generacije delovati v okolju, ki je skladno, etično in trajnostno naravnano. Ljudje se bodo gotovo vse bolj opredeljevali do tega, ko bodo iskali svojega prihodnjega delodajalca. Tudi izkušen manager, ki se želi uveljaviti, verjetno ne bo izbral takega, ki lahko škodi njegovemu osebnemu ugledu in karieri.

Kdaj naj podjetniki začnejo razmišljati o strategiji skladnosti?

O tem je treba začeti razmišljati že na začetku ustvarjanja podjetja, čeprav je to v praksi zelo težko. Vemo, da so v startupovski fazi pred podjetjem drugi izzivi in težave, vendar mora podjetnik na začetku opredeliti, kakšne vrednote bo gojil. Korak za korakom je treba graditi poslovanje na vrednotah podjetja in hkrati razmišljati o vzpostavitvi programov za skladnost, najpozneje takrat, ko podjetje preraste raven startupa, morda celo posluje v tujini ali zaposluje blizu 50 zaposlenih. S tem pa so povezane tudi določene investicije.


Kako pa optimizirati te stroške, ki nastanejo?

Stroški so vezani na upravljanje tveganj in na sam program skladnosti. Podjetja se srečujejo z različnimi tveganji. Preden začnejo poslovati z novim podjetjem, partnerjem, morajo nujno opraviti temeljit pregled. V Sloveniji je to malo lažje, v tujini težje. Pomembno je vedeti, kakšen je kapitalski oziroma lastniški izvor podjetja, kdo je končni lastnik, spremljati je treba, kaj bo kupec s tvojim izdelkom naredil. Če pri novih partnerjih tega ne vzpostaviš, se kot podjetje po nepotrebnem izpostaviš večjemu tveganju. Tako pa se lahko množijo tudi stroški.


Kakšna so tveganja v korona času?

Zdaj je še bolj pomembno, da podjetja poskrbijo za dodatne investicije. Verjetno se vsi spomnimo hitrega naročanja zaščitne opreme z začetka epidemije, ko so napako naredile tudi državne službe, pooblaščene za naročanje, ko niso preverile dobavitelja opreme. Stalne partnerje je v času gospodarske rasti obvezno spremljati, ob večjih spremembah ali najmanj enkrat letno pa je treba narediti ponovni skrbni pregled. V obdobju krize pa je potrebna redna komunikacija s partnerji, tudi na tedenski bazi. Zgodovinsko gledano, je v obdobjih krize več tveganj in prevar ravno zaradi hitrih odločitev podjetij.


Ali skladnost podjetjem omogoča lažje povezovanje s tujimi trgi? Je to prednost?

Vsekakor, vsak partner z, denimo, severa ali zahoda Evrope bo podjetnika vprašal, ali ima etični kodeks, kakšna so načela poslovanja. Absolutno bo v tujini lažje podjetjem, ki bodo partnerjem lahko predstavila svoje vrednote poslovanja ter svoj kodeks ravnanja. Še posebej je to pomembno, če vstopa podjetje v večjo skupino, recimo v avtomobilski ali farmacevtski panogi.

 

 

Marko Srabotnik
vodja analitike in področja svetovanje podjetjem za Jugovzhodni trg Bisnode