Novice

Boniteta slovenskih podjetij v času koronakrize

09 apr 2021

Zaradi učinkov koronakrize se je boniteta mnogih podjetij v Sloveniji poslabšala, česar pa iz običajne bonitetne ocene ne vidimo, ker običajna bonitetna ocena danes še vedno temelji na računovodskih izkazih iz 2019. Stresna bonitetna ocena upošteva vpliv koronakrize na poslovanje podjetij v 2020 in zato bolj natančno prikazuje trenutno finančno moč podjetij. A z izboljšanjem epidemiološke slike v državi in z umikanjem oblik državne pomoči gospodarstvu bodo podjetja v vedno večji meri prepuščena sama sebi. Bolj uspešna pri nadaljnji poslovni poti bodo podjetja z večjo finančno močjo.

 

V Sloveniji je bila epidemija koronavirusa prvič razglašena pred dobrim letom dni. Takoj po razglasitvi epidemije je bilo jasno, da bo koronakriza imela velik vpliv na gospodarstvo in da bo na njem pustila velike posledice. V času razglasitve epidemije so bili zadnji razpoložljivi uradni računovodski izkazi podjetij tisti iz leta 2018. Kljub temu pa je bilo jasno tudi, da ko bodo na razpolago računovodski izkazi za 2019, si bomo z njimi lahko pomagali le v omejenem obsegu pri presojanju finančne moči poslovnih partnerjev in pri odločanju, v kolikšnem obsegu bomo poslovali z njimi v bližnji prihodnosti, saj je bilo leto 2019 brez posebnosti v poslovnem okolju in zato bistveno drugačno od leta 2020, ko je nastopila koronakriza.

 

Nova stresna bonitetna ocena, pripravljena za uporabo v času gospodarske krize

Ker običajna bonitetna ocena temelji na letnih računovodskih izkazih, lahko običajni bonitetni oceni, ki je izračunana na podlagi računovodskih izkazov za 2019, zaupamo ravno toliko, kolikor se pri ocenjevanju finančne moči poslovnega partnerja lahko zanesemo na računovodske izkaze iz 2019. Zato smo v družbi Bisnode Dun & Bradstreet razvili novo bonitetno oceno, ki odpravlja pomanjkljivosti običajne bonitetne ocene in je pripravljena za uporabo v času gospodarske krize. Stresna bonitetna ocena nam pove, kakšna bo bonitetna ocena podjetja, če se bo pojavila gospodarska kriza. Gospodarska kriza ali gospodarski stres je določen z opisom stanja v gospodarstvu, ki ga imenujemo stresni scenarij. Ta stresni scenarij se je gospodarstvu v preteklosti enkrat že zgodil (npr. finančna kriza 2008), takšen stresni scenarij imenujemo zgodovinski stresni scenarij. Lahko pa je stresni scenarij teoretičen, torej takšen, ki se gospodarstvu še ni zgodil, vendar predvidevamo, da bi se tovrsten stres gospodarstvu lahko zgodil in ga s tem tudi prizadel. V obeh primerih postavimo podjetja v opisan stresni scenarij in ugotavljamo, kako bi se spremenila njihova finančna moč in z njo njihova stresna bonitetna ocena, če bi se torej opisan stresni scenarij dejansko zgodil. Na ta način naredimo stresni test za gospodarstvo in za posamezna podjetja na enak način, kot so do zdaj banke delale stresne teste za svoje kreditne portfelje, rezultate bančnih stresnih testov pa smo do zdaj spremljali v medijih.

 

Stresni testi v gospodarstvu za preverjanje pripravljenosti podjetij na gospodarsko krizo

Stresni testi v gospodarstvu in v podjetjih so uporaba bančne regulative v podjetniški sferi iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se vsaka kriza najprej zrcali v poslovni uspešnosti in dobičkonosnosti podjetij, šele v naslednjem koraku pa se zrcali v kvaliteti kreditnega portfelja bank. Drugi razlog pa je ta, da če želimo v gospodarstvu imeti močne banke, moramo na prvem mestu imeti finančno močna podjetja. Uporaba stresnih testov v gospodarstvu tako na prvem mestu pomaga podjetjem, da se zavedajo, v kolikšni meri so pripravljena na gospodarsko krizo ali stres in kako uspešno lahko to krizo preživijo.

V gospodarski krizi se bonitetna ocena podjetja običajno poslabša. Kriza pa ne prizadene vseh panog na enak način, nekatere panoge v danem stresnem scenariju napredujejo (npr. programerska podjetja v času koronakrize). Prav tako kriza ne prizadene vseh podjetij v isti panogi na enak način, ker so podjetja različno organizirana in s tem fleksibilna, različno kapitalizirana, uporabljajo različne politike gospodarjenja z obratnimi sredstvi itd. Kako dobro so podjetja pripravljena na krizo, pa je mogoče razbrati iz dveh informacij, in sicer iz zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, iz katerih je razvidna finančna moč podjetja pred krizo, njihova naklonjenost k prevzemanju poslovnih in finančnih tveganj, kar kažejo razmerja med računovodskimi postavkami, ter iz zgodovinske reakcije računovodskih izkazov podjetja na spremembe makroekonomskih spremenljivk, iz česar je mogoče razbrati, za koliko so se spremenili prihodki od prodaje podjetja, če se je posamezna makroekonomska spremenljivka (npr. BDP, brezposelnost, inflacija, EUR/USD, itd.) spremenila za eno enoto.

 

Koronakriza je zmanjšala število subjektov v najboljših bonitetnih razredih

V Bisnode Dun & Bradstreet smo izračunali, v kolikšni meri je koronakriza v 2020 prizadela slovensko gospodarstvo. Pri izračunu smo si pomagali z računovodskimi izkazi iz 2019, ki smo jih nazidali za gospodarsko rast po panogah tekom 2020 s pomočjo kvartalnih podatkov o BDP, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije. Primerjavo med običajno bonitetno oceno, ki temelji na računovodskih podatkih iz 2019, in stresno bonitetno oceno prikazujemo v naslednjem grafu.

Graf 1: Razvrstitev gospodarskih subjektov v Sloveniji v bonitetne razrede glede na običajno bonitetno oceno in glede na stresno bonitetno oceno

 

Iz grafa zgoraj lahko razberemo učinek koronakrize na gospodarstvo Slovenije v 2020. Vidimo lahko, da je koronakriza zmanjšala število subjektov v najboljših bonitetnih razredih, to je AAA, AA in A. V bonitetnem razredu BBB se pojav prelomi in v nižjih bonitetnih razredih se število subjektov poveča. Ugotovimo lahko, da se je zaradi koronakrize povprečna bonitetna ocena v Sloveniji poslabšala. To pa ne pomeni, da se je vsem subjektom poslabšala bonitetna ocena oziroma da so samo nekateri subjekti bonitetno oceno zadržali. Obstajajo tudi subjekti, ki se jim je zaradi koronakrize bonitetna ocena izboljšala in imajo zato zdaj višjo stresno bonitetno oceno in so s tem prišli v višji bonitetni razred.

Poglejmo še vpliv koronakrize na dejavnost I – gostinstvo. Iz grafa spodaj lahko vidimo, da subjektov z bonitetno oceno AAA skoraj ni več, število podjetij v bonitetnem razredu AA pa se je razpolovilo.

Graf 2: Razvrstitev subjektov v panogi I - gostinstvo v bonitetne razrede glede na običajno bonitetno oceno in glede na stresno bonitetno oceno

 

Pozorno izbirajte poslovne partnerje

Na podlagi povedanega lahko ugotovimo, da se je zaradi učinkov koronakrize boniteta mnogih podjetij v Sloveniji poslabšala, česar iz običajne bonitetne ocene ne vidimo, ker običajna bonitetna ocena danes še vedno temelji na računovodskih izkazih iz 2019. Stresna bonitetna ocena upošteva vpliv koronakrize na poslovanje podjetij v 2020 in zato bolj natančno prikazuje finančno moč podjetij danes. Z izboljšanjem epidemiološke slike v državi in z umikanjem oblik državne pomoči gospodarstvu bodo podjetja v vedno večji meri prepuščena sama sebi in bolj uspešna pri nadaljnji poslovni poti bodo ravno podjetja z večjo finančno močjo. Rezultati pričujoče analize narekujejo, da naj bodo podjetja pozorna pri izbiri poslovnih partnerjev in da naj povečujejo obseg poslovanja s finančno močnejšimi poslovnimi partnerji, saj bo njihov izbor poslovnih partnerjev danes določal njihovo poslovno uspešnost in dobičkonosnost v prihodnjem času, ko bodo ukrepi državne pomoči ugašali.