Novice

Analiza poslovnega okolja slovenskih občin

15 nov 2018

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENSKIH OBČINAH IN RAZVOJ V OBDOBJU 2014–2017

Pregled stanja in razvoja poslovnega okolja slovenskih občin temelji na agregatnih podatkih o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v posamezni slovenski občini za zadnja štiri leta (finančni podatki za leta 2014 do 2017). Za to obdobje smo se odločili zaradi spremljanja dela oziroma podpore razvoju gospodarstva v občini zadnje občinske uprave in razvoja iz zatečenega stanja. Hkrati je obdobje po končanem poslovnem letu 2013 primerneje analizirati zaradi stabilizacije gospodarskega in finančnega poslovnega okolja po recesiji.

Analiza poslovnega okolja posamezne slovenske občine mora biti del informacij pri pripravi razvojnega načrta ter temelj za razpravo med predstavniki poslovnega sektorja in občinsko upravo. Potrebe po zaposlovanju in zadolževanju podjetij so zelo specifične glede na glavne in ključne dejavnosti in usmeritve v razvoju poslovnega okolja. Prednostne naloge v razvoju infrastrukture v občini niso odvisne le od potreb javnega sektorja in prebivalcev, temveč od potreb in potencialnega razvoja podjetij. Občina mora podpreti razvoj podjetij in podjetništva, katerega cilji so nova delovna mesta, pridobivanje novih prihodkov in skupni razvoj življenja prebivalcev – ti so zaposlovalci in zaposleni. Cilj podjetij je uspešno in učinkovito poslovanje, ki zagotavlja dolgoročno poslovanje in rast.

Izbrali smo štiri ključne agregatne pokazatelje uspešnosti in učinkovitosti poslovanja podjetij v posamezni občini. Zaradi zagotavljanja primerljivosti smo občine razdelili v tri skupine: mestne občine (teh je 11), male občine (110), to so občine, ki imajo do 5.000 prebivalcev, in srednje občine (91).

Število zaposlenih

Število zaposlenih v slovenskih podjetjih se je v obdobju 2014‒2017 povečalo za 48.542 oseb (na podlagi oddanih letnih finančnih poročil za gospodarske družbe in samostojne podjetnike) oziroma za 10,2 %.

 

Mestne občine

Podjetja, ki poslujejo v mestnih občinah, so v zadnjih štirih letih povečala število zaposlenih za 23.091 oseb. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v Mestni občini Koper (za 17,5 %), največje število pa je v Mestni občini Ljubljana (11.770 oseb).

Glede na delež števila zaposlenih v številu delovno aktivnega prebivalstva (starih 19–64 let) v občini je v mestnih občinah konec leta 2017 ta skupaj 62,9 %. Po posameznih občinah je razvidno, da je ta največji v Ljubljani (78,3 %) in najmanjši v Slovenj Gradcu (41 %). Konec leta 2014 je bil skupni delež 56 %.

Naj opozorimo, da ta kazalnik ne daje informacije o stopnji zaposlenosti prebivalcev občine, je pa odličen pokazatelj, v kateri občini je največ migracij zaposlenih iz drugih občin ali v druge občine. Naj bo vodilo pri branju tega podatka informacija, da je bil v Sloveniji konec leta 2017 skupni delež zaposlenih oseb v številu prebivalcev, starih od 19 do 64 let, 40,9 %, konec leta 2014 pa je bil 36,2 %.

Na podlagi zgornje tabele je mogoče sklepati, da se prebivalci mestnih občin Slovenj Gradec, Koper, Nova Gorica in Kranj vozijo na delo v druge občine, saj je delež zaposlenih v skupnem številu delovno aktivnega prebivalstva pod povprečjem v mestnih občinah.

Z gotovostjo lahko trdimo tudi, da je največ migracij na delo v mestni občini Ljubljana in Novo mesto, saj sta njuna deleža nad celotnim slovenskim povprečjem.

 

Srednje občine

Podjetja, ki poslujejo v srednje velikih slovenskih občinah, so v zadnjih štirih letih število zaposlenih povečala za 21.356 oseb. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Lukovica (45,6 %).

Glede na absolutno število povečanja zaposlenih se je to najbolj povečalo v občini Grosuplje, in sicer za 1.128 oseb.

Najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v podjetjih, ki poslujejo v občini Laško, in sicer za 461 oseb, kar pomeni v obdobju 2014‒2017 padec za 18,8 %.

 

Male občine

Podjetja, ki poslujejo v malih slovenskih občinah, so v zadnjih štirih letih število zaposlenih povečala za 4.095 oseb. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Sveta Ana (za 110,8 %).

Glede na absolutno število povečanja zaposlenih se je to najbolj povečalo v občini Odranci, in sicer za 414 oseb.

Najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v podjetjih, ki poslujejo v občini Vuzenica, in sicer za 295 oseb, kar pomeni v obdobju 2014‒2017 kar 62,5 %.

Prihodki od prodaje

Podjetja so leta 2017 ustvarila skupno 96.227.448.583 EUR prihodkov od prodaje (99.515.036.411 EUR skupnih bilančnih prihodkov), to je 14.165.766.563 EUR več kot leta 2014 oziroma z indeksom rasti 117,26.

 

Mestne občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih mestnih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih za 57.418.546.070 EUR prihodkov od prodaje, kar je 7.423.298.197 EUR več kot leta 2014. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v Mestni občini Novo mesto (za 35,3 %), največji znesek povečanja pa v Mestni občini Ljubljana (4.641.479.048 EUR).

Srednje občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih srednje velikih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih za 32.401.163.342EUR prihodkov od prodaje, kar je 5.608.346.029 EUR več kot leta 2014. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Polzela (za 65,9 %), največji znesek povečanja pa v Mestni občini Krško (1.231.486.369 EUR).

Najbolj se je znesek skupnih prihodkov od prodaje zmanjšal v podjetjih v občini Šoštanj, in sicer za -130.891.554 EUR oziroma 29,7 %.

 

Male občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih malih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih za 6.407.739.169 EUR prihodkov od prodaje, kar je 1.134.122.335 EUR več kot leta 2014. Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Sveta Ana (za 475,3 %), največji znesek povečanja pa v Mestni občini Mežica (113.490.971 EUR).

Najbolj se je znesek skupnih prihodkov od prodaje zmanjšal v podjetjih v občini Vuzenica, in sicer za -11.646.244 EUR oziroma 25,8 %.

 

Prihodki od prodaje na zaposlenega

Podatek o prihodkih na zaposlenega pove, kako podjetje vzdržuje višino prihodkov glede na število zaposlenih in med drugim tudi učinkovito upravlja človeške vire. Povprečna višina prihodkov, ki so jih podjetja v Sloveniji leta 2017 ustvarila na zaposlenega, je 145.528 EUR. Leta 2014 je to bilo 135.985 EUR, kar je 6,6 % manj kot leta 2017.

Mestne občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih mestnih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih povprečno 141.796 EUR prihodkov od prodaje na zaposlenega, kar je 6,7 % več kot leta 2014 (132.309 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v Mestni občini Novo mesto (za 21,1 %).

Srednje občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih srednje velikih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih povprečno 148.375 EUR prihodkov od prodaje na zaposlenega, kar je 5,8 % več kot leta 2014 (139.842 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Polzela (za 115,2 %).

Male občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih malih občinah, je bilo leta 2017 ustvarjenih povprečno 133.680 EUR prihodkov od prodaje na zaposlenega, kar je 7,9 % več kot leta 2014 (123.093 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Sveta Ana (za 172,9 %).

 

Dodana vrednost na zaposlenega

Dodana vrednost na zaposlenega je temeljno merilo gospodarske dejavnosti in uspeha. Vsebinsko pomeni novo ustvarjeno vrednost, ki so jo gospodarske družbe proizvedle v enem letu. Dodana vrednost na zaposlenega oziroma produktivnost prikazuje, kolikšna vrednost je bila ustvarjena povprečno na zaposlenega.

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega, ki so jo podjetja v Sloveniji ustvarila leta 2017, je 35.896 EUR. Leta 2014 je bila 33.833 EUR, kar je 5,7 % manj kot leta 2017.

Mestne občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih mestnih občinah, je bila leta 2017 povprečna dodana vrednost na zaposlenega 41.999 EUR, kar je 5,3 % več kot leta 2014 (39.878 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v mestni občini Ptuj (za 17,4 %).

Najvišja dodana vrednost na zaposlenega je bila v zadnjih štirih letih v podjetjih v Mestni občini Novo mesto.

Srednje občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih srednje velikih občinah, je bila leta 2017 povprečna  dodana vrednost na zaposlenega 37.443 EUR, kar je 4,7 % več kot leta 2014 (35.771 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Polzela (za 56,1 %).

Male občine

V podjetjih, ki poslujejo v slovenskih malih občinah, je bila leta 2017 povprečna dodana vrednost na zaposlenega 34.005 EUR, kar je 7,5 % več kot leta 2014 (31.626 EUR). Največji delež povečanja je ustvarjen v podjetjih v občini Hodoš (za 79,9 %).

 

Podatke, uporabljane v obeh analizi, smo črpali iz Bisnodovega spletnega servisa GVIN.

 

Preberite tudi Analizo kazalnikov uspešnosti slovenskih občin v obdobju 2014-2017.