Novice

Analiza kazalnikov uspešnosti slovenskih občin v obdobju 2014–2017

15 nov 2018

Stopnja investicijske naravnanosti občine

Stopnja investicijske naravnanosti občine izraža letni delež investiranja v občini in pokaže razvojno usmerjenost občine. Letni delež investiranja sporoča del celotnih izdatkov, ki je vložen v naložbe, nakup in izgradnjo premoženja ter zadovoljevanje sprotnih potreb. Kazalnik se izračuna kot razmerje med odhodki za investicije in transferje ter celotnimi odhodki.

Leta 2017 je bila povprečna stopnja investicijske naravnanosti slovenskih občin 30,39 in je bila nižja od štiriletnega povprečja (2014-2017), tj. 35,50.

V zadnjih štiri letih je bila najvišja povprečna stopnja investicijske naravnanosti v občinah leta 2014, to je bilo leto zadnjih lokalnih volitev, in sicer 44,57. Najnižja povprečna stopnja investicijske naravnanosti je bila v občinah leta 2016, in sicer 28,42. Tudi v letu 2010, ki je bilo leto predzadnjih lokalnih volitev, je bila povprečna stopnja investicijske naravnanosti v občinah najvišja v obdobju 2010-2014, in sicer 42,87.

Povprečna investicijska naravnanost slovenskih občin po posameznih letih

Leta 2017 je bila najbolj investicijsko naravnana občina Žužemberk, ki je za investicije namenila 67,15 % vseh odhodkov, najmanj pa občina Kungota, ki je za investicije namenila le 9 % vseh odhodkov.

Najboljših 10 občin po stopnji investicijske naravnanosti občine leta 2017

Najslabših 10 občin po stopnji investicijske naravnanosti občine leta 2017

 

Pri štiriletnem povprečju investicijske naravnanosti (2014-2017) je bila najboljša občina Pivka. Ta občina je za investicije v povprečju namenila dobrih 60 % vseh nastalih odhodkov. Najslabšo povprečno investicijsko naravnanost pa je imela v zadnjih štirih letih Mestna občina Maribor, ki je za investicije v povprečju na leto namenila le 15,3 % vseh odhodkov.

Najboljših 10 občin po povprečni stopnji investicijske naravnanosti občine v obdobju 2014-2017

Najslabših 10 občin po stopnji investicijske naravnanosti občine v obdobju 2014-2017

Podrobnejša primerjava mestnih občin kaže, da je bila leta 2017 najbolj investicijsko naravnana MO Novo mesto, najmanj pa MO Maribor. MO Maribor ima najnižjo stopnjo investicijske naravnanosti med mestnimi občinami tudi, če primerjamo štiriletno povprečje mestnih občin, poleg tega je slabša od povprečja vseh slovenskih občin. Največji delež sredstev za investicije pa je v zadnjih štirih letih namenila MO Velenje, in sicer v povprečju 41 % celotnih odhodkov.

Primerjava investicijske naravnanosti mestnih občin

Ekonomičnost delovanja občinske uprave

Ekonomičnost delovanja občinske uprave prikaže razmerje med celotnimi odhodki občine in sredstvi za delovanje uprave in funkcionarjev. S kazalnikom pridobimo informacijo glede porabe sredstev v zvezi z obsegom opravljenih aktivnosti in gospodarnostjo izvajanja teh aktivnosti v občini. Gospodarno delovanje občinske uprave pomeni več sredstev za lokalne (občinske) projekte.

V letih 2014-2017 se je povprečna ekonomičnost delovanja slovenskih občin gibala na približno enaki ravni in je v povprečju znašala 1,49. Vendar primerjava z obdobjem 2010-2013 pokaže, da se je gospodarnost delovanja občin nekoliko poslabšala, saj je bila na primer leta 2010 ta v povprečju 2,11.

Povprečna ekonomičnost delovanja slovenskih občin po posameznih letih

Leta 2017 je bila glede ekonomičnosti delovanja občinske uprave najboljša občina Kostel (5,13), najslabša pa občina Ankaran (0,14).

 

Najboljših 10 občin po ekonomičnosti delovanja občinske uprave leta 2017

Najslabših 10 občin po ekonomičnosti delovanja občinske uprave leta 2017

Pri štiriletnem povprečju ekonomičnosti delovanja (2014-2017) je bila znova najboljša občina Kostel (4,48), najslabša pa je bila občina Koper (0,35).

Najboljših 10 občin po ekonomičnosti delovanja občinske uprave v obdobju 2014-2017

Najslabših 10 občin po ekonomičnosti delovanja občinske uprave v obdobju 2014-2017

Primerjava mestnih občin pokaže, da je bila leta 2017 najbolj gospodarna občinska uprava MO Murska Sobota, katere kazalnik ekonomičnosti delovanja je 2,01 in je tako višji od povprečja vseh slovenskih občin. Nadpovprečno vrednost ekonomičnosti delovanja občinske uprave so imele leta 2017 le tri mestne občine. Glede na povprečje v obdobju 2014-2017 je bila znova najboljša MO Murska Sobota, najslabša pa je bila MO Koper.

Primerjava ekonomičnosti delovanja občinske uprave mestnih občin

Dolg na prebivalca

Podatek o dolgu na prebivalca je izračunan po naslednji formuli:

(kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve + dolgoročne finančne obveznosti + druge dolgoročne obveznosti + obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva + obveznosti za dolgoročne finančne naložbe) : število prebivalcev občine.

Povprečni znesek dolga na prebivalca posamezne občine je bil leta 2017 582,05 EUR, v štiriletnem obdobju 2014-2017 pa 604,13 EUR. V tem obdobju je bil povprečni dolg na prebivalca največji leta 2014, in sicer 690,15 EUR. Štiriletno povprečje v obdobju 2014-2017 pa je višje kot v obdobju 2010-2013, ko je bil dolg na prebivalca 558,38 EUR.

Povprečni dolg na prebivalca po posameznih letih

V primerjavi zneska dolga na prebivalca v posameznih občinah lahko opazimo precejšnje razlike in odstopanje od povprečja. Leta 2017 je bila tako najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci, kjer je dolg na prebivalca znašal 2.363,05 EUR, najmanj pa občina Luče s 83,38 EUR dolga na prebivalca. Največji oziroma najmanjši povprečni dolg na prebivalca sta imeli ti dve občini tudi v štiriletnem obdobju 2014-2017.

10 najbolj zadolženih občin na prebivalca 2017

 

10 najmanj zadolženih občin na prebivalca leta 2017

10 najbolj zadolženih občin na prebivalca v obdobju 2014-2017

10 najmanj zadolženih občin na prebivalca v obdobju 2014-2017

Med letoma 2014 in 2017 se je znesek dolga na prebivalca najbolj povečal v občini Dravograd, najbolj pa se je zadolženost na prebivalca zmanjšala v občini Grad.

10 občin, ki so najbolj povečale dolg na prebivalca v obdobju 2014-2017

10 občin, ki so najbolj zmanjšale dolg na prebivalca v obdobju 2014-2017

Med mestnimi občinami je imela največji dolg na prebivalca leta 2017 in največji povprečni dolg v obdobju 2014-2017 MO Ljubljana, ta dolg je precej večji od povprečja vseh slovenskih občin. Manj od povprečja so bile v obdobju 2014-2017 zadolžene le mestne občine Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec.

Skupni prihodki na prebivalca

Skupni prihodki slovenskih občin na prebivalca so se v obdobju 2010-2017 v povprečju gibali okrog 1.100 EUR in se po posameznih letih niso pomembneje spreminjali. Kot pri vseh drugih kazalnikih so tudi tu pri tem pri posameznih občinah razlike.

Povprečni skupni prihodki slovenskih občin na prebivalca po posameznih letih

Leta 2017 je imela najvišje prihodke na prebivalca občina Solčava, ki se med prvih 10 občin uvršča tudi glede na štiriletno povprečje v obdobju 2014-2017. V tem obdobju je imela najvišje prihodke na prebivalca občina Grad. Najnižje prihodke na prebivalca je imela leta 2017 občina Log - Dragomer, najnižje povprečne skupne prihodke na prebivalca v obdobju 2014-2017 pa občina Turnišče.

10 občin z najvišjimi skupnimi prihodki na prebivalca leta 2017

10 občin z najnižjimi skupnimi prihodki na prebivalca leta 2017

10 občin z najvišjimi povprečnimi skupnimi prihodki na prebivalca v obdobju 2014-2017

10 občin z najnižjimi povprečnimi skupnimi prihodki na prebivalca v obdobju 2014-2017

Med mestnimi občinami je imela najvišje skupne prihodke na prebivalca tako leta 2017 kot v obdobju 2014-2017 MO Velenje, najnižje pa občina Maribor.

Skupni prihodki na prebivalca v mestnih občinah

 

 

Podatke, uporabljane v obeh analizi, smo črpali iz Bisnodovega spletnega servisa GVIN.

Preberite tudi ANALIZO POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENSKIH OBČINAH IN RAZVOJ V OBDOBJU 2014–2017