Upravljanje s tveganji v velikih podjetjih po COVID-19

Bisnode 4-stebrni sistem za upravljanje s tveganji (angl. risk management)

Sistem za upravljanje s kreditnimi tveganji v stresnem okolju zaradi COVID-19

Nestabilne gospodarske razmere in prihajajočo gospodarsko krizo bodo uspešno prebrodila tista podjetja, ki imajo vzpostavljen celovit, predvsem pa poglobljen sistem za upravljanje s tveganji v takšnem okolju.

Kakšna so pričakovanja podjetij v Sloveniji o trajanju in obsegu prihajajoče gospodarske krize? Redna profesorica na Ekonomski fakulteti (EF) Univerze v Ljubljani, dr. Tjaša Redek, je za potrebe našega webinarja Odkrito o COVID-19: izzivi in priložnosti – in kaj smo se naučili? preverila mnenja v anketah med slovenskimi podjetniki in gospodarstveniki.

Mnenja poslovne javnosti kažejo, da bo kriza globoka in dolga. V povprečju respondenti pričakujejo, da bo kriza trajala slabih 13 mesecev. Manjša podjetja so v povprečju bolj črnogleda glede padca prihodkov, med panogami pa izstopajo gostinstvo ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Velika večina pričakuje padec dobička iz poslovanja, zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje naložb v opredmetena osnovna sredstva, zmanjšanje investicij v neotipljiv kapital, padec vlaganj v razvoj novih izdelkov, poslabšanje plačilne discipline in podaljšanje plačilnih rokov ter padec domačega in tujega povpraševanja. Poleg tega jih skoraj polovica razmišlja o nižjih kreditnih limitih pri poslovanju s partnerji in je mnenja, da je boniteta poslovnih partnerjev v času krize zelo pomembna.

Prenesite e-knjigo: Upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih po COVID-19

Uspešnost upravljanja s tveganji se v celotni podobi pokaže v obdobju gospodarskega zastoja, v trenutnih razmerah to pomeni v krizi, ki jo je povzročil razmah novega koronavirusa; za mnoga podjetja je to zelo resen preizkus, kako uspešno so se v minulem času gospodarskega razcveta pripravila na krizo. Izkaže se namreč, da običajni ukrepi za upravljanje s tveganji in posledično uspešno poslovanje, v času gospodarske nestabilnosti niso zadostni. Poslovni partnerji in kupci poslujejo na drugačen način, prodaja je omejena, dodatne težave pa izvirajo zaradi večje negotovosti. Najbolj očitna posledica kombinacije neugodnih dejavnikov je izguba prihodkov ob hkratni ohranitvi obstoječih stroškov zaposlenih, zalog in preostalih tekočih stroškov poslovanja. Dodatno so zaskrbljujoča pričakovanja zamud pri plačilih ter negotovost, kdaj se bodo takšni dogodki pričeli množično pojavljati. Večja podjetja, ki poslujejo s širšim portfeljem kupcev, bodo v pričakovanju neplačanih terjatev svojih kupcev prepoznala tveganje, ki ga je treba hitro in uspešno upravljati. Obstoječi procesi za upravljanje s tveganji so se v kriznem času izkazali za pomanjkljive, zato so upravljavci tveganj na potezi, da poiščejo nove ali prilagodijo obstoječe rešitve.

Pri pripravi ustreznih ukrepov za omejevanje poslovnih tveganj v nepredvidljivi situaciji so osnova zanesljive informacije. Podjetja sledijo aktivnostim svojih strank in partnerjev, nimajo pa celovitega pregleda nad temi podatki. Nujna je uporaba metrik, ki omogočajo poglobljen vpogled v delovanje podjetij v kriznih obdobjih.
Velika podjetja običajno že imajo vzpostavljen sistem za upravljanje s tveganji (angl. risk management). Z njimi obvladujejo najpogostejše tipe kreditnih tveganj na način, ki ga v največji meri zahteva poslovni proces, običajno brez odklonov glede na posebnosti v poslovnem procesu. Zaradi negotovosti, ki jo je prinesla pandemija, pa bodo morda morali svoj sistem v nekem obsegu celo spremeniti, vsekakor pa ga nadgraditi in nadalje razviti. V nasprotnem primeru se hitro lahko zgodi, da zaidejo v težave, saj njihovi kupci in dobavitelji morda ne bodo preživeli prihajajoče gospodarske krize.

Analizirali smo gospodarsko mortaliteto podjetij v regiji in primerjali izbrise in ustanovitve po mesecih od januarja do julija v zadnjih dveh letih. Namen je bil identificirati nivo gospodarske aktivnosti ter ga primerjati med izbranimi državami v JV Evropi. Podatke za Slovenijo smo primerjali s podatki za Hrvaško, Srbijo, Češko, Slovaško in Madžarsko. Na podlagi te analize smo ugotovili, da je pandemija na gospodarsko mortaliteto podjetij najbolj vplivala v mesecu aprilu 2020, ko je razlika med izbrisanimi in novoustanovljenimi subjekti v Sloveniji največja.

Kako je pandemija vplivala na gospodarstva JV Evrope, je podrobno predstavljeno v naši analizi.

Prenesite analizo: Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi kot posledica pandemije COVID-19

Z napredno poslovno inteligenco – metrike v kriznem obdobju – je možno vnaprej identificirati pričakovane zamude pri plačilih, jih upravljati in posledično bolj uspešno poslovati v času gospodarske recesije. Končni rezultat je bolj uspešno poslovanje z manjšimi težavami pri upravljanju z denarnim in posledično finančnim/kapitalskim tokom.

 

 

Risk management – Bisnode 4-stebrni sistem za upravljanje s tveganji v velikih podjetjih

Sposobnost preživetja gospodarskih subjektov

Prvi steber sistema predstavlja ugotavljanje in ocena sposobnosti preživetja gospodarskih subjektov. Podjetja, ki so uspešno poslovala pred gospodarsko krizo in so zato na gospodarsko nestabilnost bolje pripravljena, so v boljši poslovni in finančni kondiciji za krizne razmere. To razberemo iz nekaterih ključnih metrik. Te metrike nam povedo, kako dobro se bo podjetje znašlo v času gospodarske nestabilnosti in kako dolgo lahko posluje z omejenim obsegom poslovanja. Obdobje pandemije nam je pokazalo, da je potrebno razmišljati tudi, kako dolgo lahko podjetje posluje brez prihodkov – nekatera podjetja namreč lahko v času krize pričakujejo popoln izpad prihodkov, kot se je to v prvem valu korona krize zgodilo npr. v gostinski dejavnosti, kozmetični dejavnosti in v frizerski dejavnosti. Uporabimo lahko torej nekaj ključnih metrik, ki morajo biti vključene v sistem za upravljanje s tveganji.

Bonitetna ocena

Bonitetna ocena razkriva povezavo med finančnim stanjem podjetja in sposobnostjo preživetja v normalnih razmerah v poslovnem okolju. Bisnode Bonitetna ocena Failure score pove verjetnost, da se bo podjetju v naslednjem letu pripetil eden izmed negativnih dogodkov, ki so:

  • Insolventni položaj
  • Izbris poslovnega subjekta
  • Blokada TRR, ki zajema blokado vsaj enega TRR za več kot 90 dni (nepretrgano)
  • Uvrstitev podjetja na seznam davčnih dolžnikov: v kolikor se podjetje nahaja na seznamu davčnih dolžnikov vsaj 3 mesece zaporedoma

Na podlagi te metrike lahko razberemo kreditno tveganje poslovnih partnerjev v normalnih/nestresnih razmerah v poslovnem okolju.

Certifikat bonitetne odličnosti

Med podatki, ki nam dajejo vpogled v značilnosti poslovanja podjetja, je tudi certifikat bonitetne odličnosti. Podjetje s certifikatom bonitetne odličnosti uporablja dobre poslovne prakse in spada med najboljša podjetja v gospodarstvu.


Finančni kreditni limit

Finančni kreditni limiti kažejo kreditno sposobnost podjetja, ki je določena z denarnim tokom iz poslovanja. Višji denarni tok pomeni višjo kreditno sposobnost podjetja in se odraža v višjem finančnem kreditnem limitu. Seveda je pri vsakem podjetju pomembna že obstoječa zadolženost, ki obremenjuje denarni tok podjetja zaradi poplačila obresti in glavnice ter posledično zmanjšuje prosto (dodatno) kreditno sposobnost podjetja. V času gospodarske krize se običajno zaradi zmanjšanja denarnega toka iz poslovanja kreditna sposobnost podjetja in posledično finančni kreditni limit podjetja zmanjšata.

Preberite, kako podjetje Mlinotest v svojem sistemu za upravljanje s kreditnimi tveganji uporablja prilagojen kreditni limit!

Time-to-wall (TTW)

Pri ocenjevanju sposobnosti preživetja podjetja na kratek rok je ena ključnih metrik to, kako dolgo lahko podjetje preživi v primeru zmanjšanega obsega prodaje. Time-to-wall (TTW) nam pove prav to, kako dolgo lahko podjetje poravnava tekoče obveznosti, če se njegova prodaja zmanjša oziroma v skrajnem primeru povsem ustavi. Prodaja podjetja se bo zmanjšala zaradi omejitev na trgu, ki jih lahko vzpostavi tudi država. Temu smo bili priča v prvem valu epidemije s koronavirusom, ko je država prepovedala poslovanje podjetij v določenih panogah. Takšen primer je bilo gostinstvo in turizem. V izračun lahko vstopijo tudi interni podatki gospodarskega subjekta, ki prinašajo dodatno informacijo in posledično omogočajo natančnejšo oceno TTW.

Prenesite e-knjigo: Upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih po COVID-19!

Vpliv kriznih razmer na gospodarski subjekt in upravljanje s tveganji (angl. risk management)

Drugi steber sistema je namenjen ocenjevanju, kako krizne razmere vplivajo na gospodarski subjekt.

Krizne razmere se bodo dotaknile mnogih podjetij, a vplivi ne bodo pri vseh gospodarskih subjektih enaki.

Velika podjetja imajo velik portfelj partnerjev, zato še posebej potrebujejo prilagojene sisteme za upravljanje s tveganji v stresnem okolju.

Prenesite e-knjigo: Upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih po COVID-19!


Plačilni indeks

Tveganje poravnave kot specifično obliko kreditnega tveganja lahko identificiramo s pomočjo plačilnega indeksa, ki kaže plačilne prakse podjetij. Pozorni smo na zamude ter spremembe v dinamiki plačil. Te spremembe lahko nakazujejo na težave, s katerimi se podjetje sooča, posledično se lahko pokažejo tveganja tudi za njihove poslovne partnerje. Posebej pomembne so te spremembe pri partnerjih, s katerimi že dlje časa poslujemo in njihove navade dobro poznamo, ki pa se v kriznih razmerah lahko spremenijo.


Zmožnost poslovanja v kriznih razmerah na trgu

Nekatera podjetja so vladni ukrepi in priporočila zdravstvenih organizacij v prvem valu koronakrize pri poslovanju močno omejili. V nekaterih panogah opravljanje dejavnosti sploh ni bilo možno, predvsem v turizmu in gostinstvu ter mnogih storitvenih dejavnostih, ki zahtevajo osebni stik s strankami. Omejitve so seveda močno vplivale na prihodke podjetij. Ključno vlogo za uspešnost poslovanja v novih razmerah je imela prilagodljivost podjetja novim razmeram v poslovnem okolju. Bolj prilagodljiva podjetja so bila bolj uspešna in dobičkonosna v primerjavi s podjetji, ki se niso bila zmožna prilagoditi novim razmeram.


Zmožnost vzdrževanja delujoče dobavne verige

Podobno velja za dobavne verige. Zmožnost vzdrževanja delujoče dobavne verige je ključnega pomena za opravljanje dejavnosti. V razmerah gospodarske krize je dobava lahko ovirana. Podjetja v takšnih razmerah težje vzdržujejo nemoteno proizvodnjo in prodajo. Posledično je tudi poslovanje z njimi bolj tvegano, še posebej pri večjih obsegih. Zmožnost vzdrževanja delujoče dobavne verige je pomemben podatek za učinkovito upravljanje s tveganji, ne glede na dejavnosti, s katerimi se podjetja ukvarjajo.


Vloga za državno pomoč

Pri poslovanju v kriznem času je lahko v veliko korist tudi državna pomoč, če je ta na voljo. V času prvega vala koronakrize je država oblikovala obsežen program državne pomoči, ki je na voljo podjetjem v različnih dejavnostih. Na podlagi vlog za državno pomoč lahko ocenimo obseg tveganj, ki spremljajo poslovanje posameznih podjetij. Ker je na voljo več oblik državne pomoči, od nepovratnih sredstev in odpisanih dajatev do ugodnih kratkoročnih posojil, je treba podatke o vlogi za državno pomoč upoštevati pri upravljanju kreditnih tveganj, ki izvirajo iz poslovanja s podjetji, ki so vlogo oddala.


Stresna bonitetna ocena

O tem, kako dobro je podjetje pripravljeno na poslovanje v stresnih okoliščinah, nam govori stresna bonitetna ocena. To je dolgoročna solventnostna metrika, ki ilustrira bonitetno oceno podjetja v času gospodarske krize. Bisnode je gospodarstvu najprej ponudil v uporabo stresno bonitetno oceno, ki je izračunana ob predpostavki, da bodo posledice prihajajoče gospodarske krize, ki jo je spomladi sprožil koronavirus, podobne tistim iz krize v 2008. Najbolj varno bo poslovati s partnerji, ki so uvedli uporabo kreditnih stresnih testov in so na nepredvidljive razmere dobro pripravljeni. To lahko dokažejo z dobro bonitetno oceno v kriznih razmerah. Ta podjetja se bodo znala prilagoditi in bodo zaradi dobrih poslovnih modelov in dobrih poslovnih navad predvidoma uspešno poslovala tudi v času krize. Ne glede na to, ali je v danem trenutku v gospodarstvu kriza ali ne, je treba spremljati vrednost te metrike, da bi lahko razumeli, kolikšnemu tveganju se podjetje izpostavlja, če bi se kriza pojavila čez noč, kot se je to zgodilo v prvem valu koronakrize.

Prenesite e-knjigo: Upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih po COVID-19!

 

Prilagojenost na nove razmere in upravljanje s kreditnimi tveganji

Tretji steber sistema služi oceni prilagodljivosti poslovnih subjektov na nove razmere in upravljanje s kreditnimi tveganji.

Bisnode strokovnjaki za upravljanje s tveganji dnevno spremljajo razvoj kreditnih tveganj v gospodarstvu in po posameznih podjetjih, tako z metrikami za merjenje kreditnih tveganj v mirnodobnih časih kakor tudi z metrikami za merjenje kreditnih tveganj v času gospodarske krize.

Posvetujte se z našimi strokovnjaki za upravljanje s tveganji!

Pri oceni prilagojenosti na nove razmere je treba zbrati aktualne podatke o stanju poslovnih partnerjev in razumeti njihov pomen ter soodvisnost.


Segment ciljne skupine kupcev (B2C, B2B, B2G)

Uspešno poslovanje temelji na uspešnem zadovoljevanju potreb, ki izvirajo iz povpraševanja, povpraševanje pa izvira iz široke ciljne publike. V času krize bodo lažje poslovala tista podjetja, ki imajo širok krog potencialnih kupcev. To so podjetja, ki lahko svojo ponudbo predstavljajo različnim ciljnim skupinam kupcev, tako posameznikom kot podjetjem in državi. Tu se izkaže tudi prilagodljivost podjetja – tudi v času krize je možno raziskovati nove segmente ciljne publike in svoje poslovanje preusmeriti tja, kjer je več povpraševanja. Podjetja, ki se v tem oziru lahko prilagodijo, se uvrščajo med boljše poslovne partnerje.


Digitalni in tradicionalni način trženja

Tradicionalni načini trženja v času gospodarske krize lahko niso več učinkoviti. Zaradi omejitev lahko ne dosegajo ciljne publike in tudi ne morejo spodbuditi interesa in vedenja potencialnih strank. Velik udarec so odpovedi konferenc, sejmov in drugih dogodkov. Podjetja, ki se zanašajo predvsem na tradicionalne tržne kanale, bodo lahko zaznala upad učinkovitosti svojih promocijskih kampanj in slab dolgoročni rezultat. Prilagodljivost se na tem področju kaže v koriščenju novih načinov trženja, predvsem je to digitalno trženje preko spleta. Na voljo so različni mediji, ki imajo v tem času bistveno boljši učinek. Podjetja, ki se lahko prilagodijo razmeram, bodo ohranila prisotnost na trgu in privabila nove kupce.


Nišni in masovni trg

Sorodno s segmentacijo ciljnih skupin kupcev obravnavamo tudi nišni in masovni trg. A prilagodljivost na tem področju ni tako enostavna, saj se podjetja običajno namenoma usmerjajo na ozek trg. Tista podjetja, ki ciljajo na širok trg, so pri poslovanju v kriznem času praviloma v prednosti. Nišni trg je bistveno bolj dovzeten za nepredvidljive spremembe in lahko močno omeji sposobnost poslovanja podjetja. Vseeno pa lahko tudi podjetja, ki imajo zelo ozko usmeritev, najdejo rešitev za širitev ponudbe onkraj teh meja.


Poslovanje preko spleta

Spletne trgovine z optimizirano dobavno verigo poslujejo skoraj nemoteno. Pravzaprav imajo mnogi spletni trgovci v tem času še bistveno več prometa. Dobro se bodo znašli tudi tisti, ki sicer poslujejo v fizičnih prodajalnah, a lahko svojo ponudbo vsaj deloma preselijo na splet. V vsaki panogi se pospešeno pripravljajo digitalne rešitve, s katerimi se izognemo nekaterim tveganjem pri poslovanju v kriznem času. Poslovanje s podjetji, ki imajo dobro spletno prisotnost, bo manj tvegano in bolj uspešno, tudi na dolgi rok.


Odprte dostavne poti

Ukrepi za preprečitev širjenja nalezljivega virusa imajo velik vpliv na logistiko. Ovirane so dobavne in dostavne poti, s tem pa je omejeno poslovanje mnogih podjetij. Dobre logistične rešitve lahko na tem področju zelo pomagajo, sploh če jih zmore podjetje sproti prilagajati razmeram. Seveda se bodo težavam izognila tudi podjetja, ki opravljajo storitve na daljavo. Odprtost dostavnih poti je treba upoštevati pri upravljanju s tveganji. Na podlagi teh informacij, ki so lahko tudi različnih izvorov, lahko ocenimo, kako tekoče bo poslovanje s takšnim podjetjem in kako dobro bo njihovo finančno stanje na dolgi rok.


Sprememba poslovnega modela

Fleksibilen poslovni model je velika prednost pri poslovanju podjetja v času gospodarske negotovosti. Prav na ta način namreč lahko podjetje odgovori na specifične izzive, s katerimi se sooča. Ponudbo lahko preseli na splet, odpre lahko nove dostavne poti, spremeni načine trženja in omogoči plačilo na daljavo. Na teh informacijah temelji ocena prilagodljivosti gospodarskega subjekta, s katerim poslujemo.

Prenesite e-knjigo: Upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih po COVID-19!

 

Transparentnost

Četrti steber Bisnode sistema za upravljanje s tveganji ocenjuje stopnjo transparentnosti poslovanja gospodarskih subjektov.

Pri poslovanju s poslovnimi partnerji se zanašamo na to, da vse vpletene stranke upoštevajo iste poslovne standarde. Te standarde v regulirani dejavnosti v veliki meri določa obstoječa regulativa. V podjetniškem sektorju so to na primer igre na srečo, kjer zakonodaja narekuje načine poslovanja in upravljanja s tveganji. Pri nereguliranih subjektih pa z regulativo praviloma mislimo na transparentnost komunikacije in poslovnih praks.

Zahtevajte predstavitev rešitve po vaši meri!

Da bi se lahko na področju skladnosti pri poslovanju kar najbolje znašli, moramo o svojih poslovnih stikih zbrati dovolj relevantnih informacij.


Skladnost poslovanja

Prepričati se moramo, da podjetja, s katerimi sodelujemo, upoštevajo zakonodajo in navodila regulatorja. Prav tako cenimo transparentne poslovne prakse. Pozorni smo na to, s kakšnimi podjetji poslujemo, saj ne želimo ogroziti svojega ugleda. Poslovanje s podjetji, ki ne upoštevajo regulative, predpisov in splošne dobre poslovne prakse, lahko škoduje našemu ugledu. Da bi se lahko v kar največji meri izognili tveganjem na tem področju, moramo svoje partnerje in kupce dobro poznati in imeti vzpostavljene KYC (know-your-customer) in KYV (know-your-vendor) procese.


Indikatorji prevar

Težimo k uspešnemu in transparentnemu poslovanju, na vsak način pa se hočemo izogniti prevaram. Pri upravljanju z operativnim tveganjem uporabljamo indikator prevar. Relevantni so različni znaki, ki lahko nakazujejo na tveganje prevar, recimo zamude in neplačila, plačila večjih zneskov v gotovini, nepričakovana plačila, plačila po nepričakovanih kanalih, plačila na nepričakovane račune.


Transparentnost v tržnem komuniciranju

V kriznem času je transparentnost v tržnem komuniciranju ključnega pomena. To velja za komunikacije na vseh relacijah, v poslovnem svetu še posebej med podjetji in njihovimi strankami. Večja podjetja, ki poslujejo z mnogimi kupci, bodo imela na tem področju veliko dela. Zbrati morajo namreč informacije o poslovanju svojih kupcev, o njihovem stanju in pričakovanih spremembah. Na ta način pridobivamo podatke o spremenjenem delovnem času, omejenem poslovanju in drugih relevantnih spremembah.


Javne objave

Podobno velja za javne objave. Treba je spremljati aktivnost na tem področju, saj lahko razberemo prioritete in prizadevanja posameznih podjetij, prepoznamo lahko tudi tveganja pri poslovanju z njimi. Pri upravljanju s tveganji moramo pomisliti tudi na javno izpostavljenost svojega podjetja in poslovnih odnosov s partnerji in strankami.