Pogovor z mag. Radovanom Žerjavom, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS

Bisnode analiza gospodarstva v letu 2011 je pokazala, da je bilo le-to uspešnejše kot 2010. Tudi UMAR je pred nedavnim objavil sorazmerno spodbudne rezultate gibanja gospodarske dejavnosti v prvem letošnjem četrtletju. So podatki 'lastovka, ki še ne prinaša pomladi, jo pa naznanja'?
 Res je, da podatki o poslovanju gospodarskih družb za leto 2011 kažejo pozitivno sliko. Povečali so se prihodki od prodaje, rasteta obseg industrijske proizvodnje in dodana vrednost, neto čisti dobiček družb pa spet dosega pozitivno stran. Predvsem podjetja, usmerjena v izvoz, razvoj in inovacije, za leto 2012 izkazujejo bistveno bolj optimistična poslovna pričakovanja kot preostali, na domači trg vezan del gospodarstva. Žal pa to pozitivno sliko kvari negativni finančni izid po zaslugi dejavnosti gradbeništva in finančne ter zavarovalniške dejavnosti pa številnih insolvenčnih postopkov, finančne nediscipline in dragega zadolževanja.

Iz vseh teh podatkov je mogoče sklepati, da je dno krize za nami, težko pa je napovedovati, da bo tako tudi v prihodnje. Na to bo zelo vplival uspeh prodaje na tujih trgih, kar pomeni konkurenčnost našega izvoza in gospodarske razmere v naših trgovinskih partnericah. Čaka nas še veliko dela. Veliko je že narejenega z rebalansom letošnjega državnega proračuna in zakonom o uravnoteženju javnih financ ter z vladnim paketom za spodbujanje gospodarstva, pred nami pa so torej še ključni ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, pri čemer se osredotočamo na vse ukrepe za odpravo administrativnih ovir, ki slovensko poslovno okolje zdaj delajo nekonkurenčno.

Največjo zavoro še vedno predstavljajo investicije; upad na letni ravni naj bi znašal 10,5 odstotka. Manjši padec BDP od pričakovanega pa naj bi šel predvsem na račun povečane končne potrošnje. Kako bodo na to dvoje po vašem vplivali varčevalni ukrepi?
 Tega, da varčevalni ukrepi ne bodo imeli določenega negativnega vpliva na naložbe in na končno potrošnjo, ni mogoče zanikati. Prav zato pa je treba še toliko več narediti za rast gospodarstva, kar bo posledično prineslo večje prihodke v proračun in večje možnosti izdatkov, tudi za naložbe. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS je zato skupaj z drugimi resorji, kot že rečeno, pripravilo Paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je Vlada RS potrdila 31. maja letos.

Kje vidite glavne potenciale rasti Slovenije?
Glavne priložnosti za rast Slovenije so vlaganja v razvoj in inovacije (tako tehnološke kot netehnološke), usmerjenost na zahtevne tuje trge ter priliv tujih investicij kot rezultat bolj ugodnega poslovnega okolja, ki ga skušamo ustvariti tudi z zgoraj omenjenim paketom ukrepov. Zelo pomemben vir za spodbuditev gospodarstva so tudi evropska sredstva. Ta so namreč praktično edina razvojna sredstva, ki jih ima naša država na voljo v teh kriznih časih.

Kako se v to vključuje MGRT?
V letu 2012 je bilo izvedenih že veliko aktivnosti za pospeševanje rasti. Naj omenimo samo uvedbo 100-odstotne davčne olajšave za raziskave in razvoj in dvig olajšave za investiranje na 40 odstotkov. V nadaljevanju je predvidena sprememba šestnajstih zakonov, ki bodo zajemali 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev. Za oživitev gospodarske aktivnosti bo vlada z javnimi razpisi dodatno namenila 377,5 milijonov evrov, od tega 148,5 milijonov za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov prek izvajanja javnih investicij. Paket zajema tudi ukrepe za blažitev kreditnega krča in ugodnejšega financiranja slovenskega gospodarstva.