• Slovenia
  • Group

ZAČETEK POSLOVNEGA SPEKTAKLA NA MOS CELJE 2017

V torek, 12. septembra 2017, se je v Celju pričel že tradicionalni MOS sejem, letos z jubilejnim pridihom 50. obletnice delovanja.

Vsakoletni dogodek spodbuja poslovni napredek in gospodarsko rast v državi. Povezuje ter razširja poslovanje znotraj Slovenije, Balkana, Evrope in celotnega sveta. S ciljem analiziranja trenutnih gospodarskih situacij znotraj področij energetike, vodooskrbe in gospodarjenja z odpadki, je v prostorih sejma potekal slovensko-hrvaški poslovni forum. Namen srečanja je bil pregled makroekonomskih kazalnikov hrvaškega gospodarstva, slovensko-hrvaškega gospodarskega sodelovanja ter analiziranje vseh treh panog.  

Na dogodek je bil s strani Veleposlaništva RS v Zagrebu Bisnode povabljen z namenom, da podamo in predstavimo analizo sodelovanja med slovenskim in hrvaškim gospodarstvom ter s podatki iz Bisnode analize predstavimo značilnosti in izzive hrvaškega poslovnega okolja.



MAKROEKONOMSKI KAZALNIKI HRVAŠKEGA GOSPODARSTVA


Hrvaški realni sektor si je v zadnjih dveh letih opomogel od krize, ki je imela velik del gospodarstva na stol priklenjenega vse od leta 2008. Trendi gospodarstva postajajo pozitivni, pokazatelj česar je med drugim povečano število podjetij. Konec leta 2016 je bilo namreč na območju Hrvaške aktivnih 312.000 poslovnih subjektov, največ v trgovinski dejavnosti. Za 115.000 podjetij, ki so v letu 2016 oddali letno poročilo, je mogoče podati določene pokazatelje poslovanja:


ZAPOSLENI
V letu 2016 je bilo zaposlenih 881.080 oseb. Glede na leto 2014 je bil prirast k tej številki 3,6 %. K povečevanju števila zaposlenih je v največji meri pripomoglo povečevanje posla znotraj IT industrije in turizma. Največji del zaposlenih je mogoče najti v trgovini in proizvodnji.


PRIHODKI
V letu 2016 so prihodki hrvaških poslovnih subjektov dosegli številko 89,3 milijarde €, kar je glede na leto 2012 več za 5 milijard €. Razlog za rast prihodkov se skriva v povečanem izvozu. Ta je v letu 2016 s 15,9 milijardami € predstavljal 1/6 vseh v gospodarstvu ustvarjenih prihodkov.


DOBIČKONOSNOST
V letu 2016 je neto profit znašal 4 milijarde €, kar je glede na leto 2013 - ko je ta znašal 200 milijonov € - velika pozitivna sprememba. Razlog za tako občutno in hitro povečanje je moč iskati v boljšem gospodarskem položaju bank. Te so si namreč v zadnjem letu močno opomogle od gospodarske krize.


INVESTICIJE
V letu 2016 je imelo hrvaško gospodarstvo investicij v vrednosti 5,5 milijard €, kar je napram letu 2014, več za 800 milijonov. Glavni razlog povečanja se nahaja v znatnem povečanju turizma.



SLOVENSKO-HRVAŠKO GOSPODARSKO SODELOVANJE


Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je bila v letu 2016 ocenjena na skupno 3,7 milijard €. Slovenija je na območje Hrvaške izvozila blago v vrednosti 2,15 milijard €, kar glede na leto 2014, predstavlja povečanje izvoza za 9,2 %. Na drugi strani je Hrvaška v Slovenijo izvozila za 1,54 milijard € blaga in storitev. Glede na leto 2014 se je hrvaški izvoz povečal za 8,7 %.
Na hrvaškem območju je v lasti državljanov Slovenije ali slovenskih podjetij kar 2.324 poslovnih subjektov.  Ta so leta 2016 zaposlovala 12.603 osebe in zrealizirala 2,5 milijard € prihodkov. Istega leta je njihov skupni dobiček dosegel 209 milijonov €, investicije pa 201 milijon €. Iz danih podatkov je razvidno, da slovenska podjetja z izpostavami na Hrvaškem v svoje tamkajšnje poslovanje nadpovprečno investirajo, kar jim posledično prinaša nadpovprečno dobičkonosnost.





OKROGLA MIZA O ENERGETIKI, VODOOSKRBI IN O GOSPODARJENJU Z ODPADKI


Znotraj okrogle mize so sodelujoči v razpravi analizirali poslovanje znotraj omenjenih sektorjev. Vsa podjetja znotraj posameznega izmed treh sektorjev predstavljajo v celotnem hrvaškem gospodarstvu manj kot 1 % delež, kljub temu, da število novih podjetij znotraj vseh treh sektorjev raste. Pametno je omeniti, da je HEP, kot največje hrvaško državno podjetje, v največji meri odgovoren za številke znotraj panoge energetike.


Delež zaposlenih je v vseh treh panogah malo večji od 1 %, a raste le znotraj panoge gospodarjenja z odpadki, v ostalih dveh stagnira. 82 % vseh v energetiki zaposlenih oseb deluje znotraj HEP-a.
Skupni prihodki v panogah vodooskrbe in gospodarjenja z odpadki počasi naraščajo, v panogi energetike pa s 5,9 % stagnirajo. Prihodki HEP-a predstavljajo 42 % vseh prihodkov znotraj njegove panoge.
Delež izvoza z 8,8 % stagnira v panogi gospodarjenja z odpadki, medtem ko v obeh ostalih narašča za več deset odstotkov. Pri vodooskrbi je ta številka 31,2 %, pri energetiki pa 43,9 %. Izvoz HEP-a predstavlja 27  % celotnega izvoza znotraj panoge energetika.
Hrvaška je leta 2016 v sodelovanju z EU namenila subvencije za podporo investiranju v energetsko obnovo, za gospodarjenje z odpadki in za zaščito okolja. Vrednost teh je segala do 215 milijonov €, kar glede na leto 2013 pomeni njihovo 80 % povečanje.




Prebujanju svetovnega gospodarstva sledi prebujanje celotnega Balkana. Sodelovanje Slovenije in Hrvaške, kot dveh najmočnejših balkanskih partneric, je izrednega pomena. Za nadaljnje pozitivne številke v poslovanju je s strani obeh držav nujno potrebno izrekanje visoke mere podpore. Okrogla miza na MOS-u je pokazala zanimanje za še pospešeno sodelovanje znotraj in med vsemi tremi panogami, podpore pa seveda ni moč zanemariti tudi z vrha Evropske unije.