• Slovenia
  • Group

Vpliv BREXIT-a na ekonomijo EU, Slovenije in Italije

Kakšen bo ekonomski vpliv BREXIT-a bo v največji meri odvisno od tega, na kakšen način bo po novem zastavljeno sodelovanje med UK in EU.


* Bruegel - Evropski center za mednarodno ekonomijo

Ključni razlog za izvolitev Brexita-a so bile imigracije. Angleži si želijo kontrolo nad lastnimi mejami in zaposlovanje angleških državljanov. Po drugi strani pa si UK želi obdržati dostop do enotnega trga EU. Težko si bodo v pogajanjih z EU iztržili najboljše iz obeh svetov.

Dokler ne bo znan dogovor med UK in EU, ni mogoče resneje razpravljati o morebitnih ekonomskih posledicah. Kljub temu nekaj izhodišč: 

EU

Vir: http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2016/06/daily-chart-21


Morebiten vpliv BREXIT-a na EU:

BDP. Znižanje gospodarske rasti zaradi BREXIT-a iz 1,6% navzdol za 0,5 do 1 odstotno točko.

Trgovina znotraj Evrope. Trge EU je bolj pomemben za UK kot obratno. Kljub temu bodo posledice najbolj čutile tiste države, ki imajo trgovinski presežek z UK. Pričakuje se znižanje trgovine.

Neposredne tuje naložbe (FDI). UK je na vrhu držav v EU po FDI za najrazličnejše panoge. Stroški preusmeritve FDI iz UK v EU znajo biti previsoki, poleg tega bo lahko UK ponudila privlačnejše okolje za zadržanje FDI. Ne pričakuje se kaj pomembnejšega glede FDI.

Liberalizacija in regulacija.  Po izstopu UK se bodo razmerja političnih moči v evropskem parlamentu spremenila tako, da bodo imele stranke naklonjene liberalizaciji po novem manjšo moč (UK poleg Nemčije velja za najbolj liberalno) in bodo tako težje odločali glede sprememb zakonodaje.

Industrijska politika. Bo odvisna od BREXIT modela, lahko pa bi videli poslabšanje v konkurenčnosti kot posledica slabšega sodelovanja v raziskavah in razvoju in manjšem številu študentov iz EU v UK.

Imigracije. Preusmerjanje migracij iz UK v preostale evropske države bo zagotovo imelo določene posledice, ki pa so v tem trenutku še velika neznanka.

Finančni sektor. Pridobili naj bi regionalni finančni centri kot so Paris, Frankfurt, Varšava, Milano in Dublin, generalno pa naj bi tako podjetniški kot privatni sektor utrpel izgube zaradi nižje likvidnosti in višjih stroškov finančnih storitev.

Trgovinska politika. EU je brez UK zagotovo manj privlačen trg, kar se bo odrazilo tudi v političnih pogajanjih.

Mednarodni vpliv. EU bo izgubila pomembnega partnerja tako z vidika politične diplomacije kot tudi finančno in vojaško močnega zunanje političnega partnerja.

Proračun. EU bo izgubila discipliniranega in drugega največjega neto vplačnika v skupni proračun (takoj za Nemčijo), kar bo morala nadomestiti z višjimi prispevki ostalih članic ali znižanjem porabe.

Negotovost. Negotovost slabo vpliva na poslovanje in poslabšanje potrošniške klime, največje tveganje za EU pa zagotovo predstavlja potrditev, da je bil BREXIT pravilna odločitev za UK.


Izpostavljenost oz. vpliv BREXIT-a na posamezne države članice EU:


VISOKA
Nizozemska, Irska, Ciper
POMEMBNA
Portugalska, Grčija, Malta, Švedska, Danska, Češka, Belgija, Latvija, Litva, Nemčija, Luksemburg, Slovaška, Španija, Finska
ZGOLJ NA POSAMEZNIH PODROČJIH
Estonija, Francija, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Avstrija
NIZKA
Romunija, Italija, Hrvaška, Slovenija



Slovenija

Izvoz SLO v UK na letni ravni znaša cca. 535 mio. EUR, uvoz iz UK v SLO pa 351 mio. EUR. Skupaj je tako blagovna menjava med SLO in UK v letu 2015 znašala 886 mio. EUR, pri čemur je Slovenija ustvarila 184 mio. EUR presežka.

Slovenija naj bi bila med državami EU, na katero BREXIT naj ne bi bistveno vplival. Le ta bo predvsem posreden, preko naših trgovinskih partneric znotraj EU in se bo kazal v znižanem povpraševanju po našem blagu in storitvah.

Manjša kupna moč britanskih turistov bo verjetno znižala turistični izkupiček za okoli 20 mio. EUR oz. pol odstotne točke (v letu 2015 je turizem prinesel cca. 5 mrd. EUR v BDP).


Italija

Bojijo se domino efekta in da bi tudi v Italiji prišlo do pobud o referendumu za izstop iz EU. Po drugi strani pa ravno v Brexit-u vidijo priložnost po preoblikovanju vlog znotraj nove EU, ki bi Italiji prinesla hitrejše reforme in vnovičen gospodarski zagon.

Najbolj so na udaru italijanske banke. Največje italijanske banke, kot sta UniCredit in Banca Monte dei Paschi di Siena se treseta zaradi kar 17-odstotnega deleža slabih posojil. Za primerjavo, 5% ameriških posojil ni bilo nikoli poplačanih ob finančni krizi 2008-2009. Nižja blagovna menjava z UK bi stanje slabih posojil v italijanskih bankah samo še poslabšala.

Italija ima sicer najmanjšo direktno povezavo z UK od velikih držav članic EU. Izvoz blaga v višini 18 mrd. EUR in izvoz storitev v višini 5 mrd. EUR v UK leta 2013 sta prispevala k 5 mrd. EUR trgovinskega presežka, vendar gledano kot % BDP, so le še redke države ki izvažajo v UK manj od Italije. Vpliv BREXIT-a na Italijo bo tako predvsem posreden.


Mag. Goran Dolenc