• Slovenia
  • Group

Tema meseca: Dobičkonosnost v regiji se je glede na 2014 izboljšala

Dobičkonosnost je eden izmed pomembnih kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetja.

V tej luči se običajno naslanjamo na dva različna kazalnika: dobičkonosnost sredstev in dobičkonosnost kapitala. V tokratni analizi smo preverili, kakšno dobičkonosnost sredstev in kapitala so v letu 2015 v povprečju dosegale gospodarske družbe, tj. d.o.o. in d.d., v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori.

Hitra šola dobičkonosnosti

Kako dobičkonosna so gospodarstva v regiji? 


Bisnode ugotavlja
Če so ostala gospodarstva v 2015 ustvarila dobiček, ki posledično pomeni tudi pozitivna ROA in ROE, je Črna gora končala v rdečih številkah, predvsem zaradi visokih izgub v finančno zavarovalniški dejavnosti.
Najvišja razlika med ROA in ROE je prisotna na Hrvaškem, kar je posledica najvišjega deleža dolga med viri financiranja. Na drugi strani se v Bosni in Hercegovini večina gospodarske aktivnosti napaja z lastniškim kapitalom, zato je razlika med obema kazalnikoma najnižja.


Bisnode komentira
Upoštevaje tako strukturo virov financiranja kot doseženo dobičkonosnost ugotovimo, da je slovensko gospodarstvo najbolj zdravo. Na Hrvaškem je izkoriščanje finančnega vzvoda in posledično tveganje poslovanja najvišje, medtem ko v je v Bosni in Hercegovini še dovolj prostora za dvig dobičkonosnosti kapitala na račun pridobitve cenejših virov financiranja, kot je kapital.
Prav v vseh državah se je dobičkonosnost iz leta 2014 na leto 2015 izboljšala: ROA najbolj v Bosni in Hercegovini, ROE v srbskih gospodarskih družbah.


Za lastnike sta v regiji najbolj dobičkonosni trgovina in izobraževanje

Če se na splošno dobičkonosnost družb v vseh obravnavanih gospodarstvih izboljšuje, obstajajo razlike med posameznimi panogami. Po posameznih državah izpostavljamo tri najbolin tri najmanj dobičkonosne dejavnosti glede na kapital (ROE) v letu 2015 in primerjavo z letom 2014.


Bisnode komentira
V regiji so med najbolj dobičkonosnimi panogami: trgovina, izobraževanje, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Največjo izgubo pa na drugi strani ustvarjajo: rudarstvo, oskrba z vodo, plinom in paro, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami.