• Slovenia
  • Group

SODELOVANJE SAP, MLC LJUBLJANA IN BISNODE: PODATKE SMO PRETVORILI V UPORABNO VREDNOST

Labirint masovnih podatkov

Masovne podatke (ang. Big Data) lahko definiramo kot množico podatkov, ki vsak dan preplavijo poslovanje in so opredeljeni kot ena izmed prelomnih ter naprednih tehnologij, ki bo spremenila življenje in posel. Trdimo lahko, da podatki postajajo pomemben kapital novega obdobja razvoja, saj prehajamo iz dobe, kjer na voljo ni bilo veliko informacij, v dobo, kjer bo podatkov na nekaterih področjih morda celo preveč.  

Pomen masovnih podatkov se ne vrti okrog njihove količine, temveč je pomembno, kaj z njimi počnemo, saj ti svojo vrednost pridobijo šele takrat, ko znamo iz njih izluščiti znanje in informacije, s katerimi lahko dosežemo boljši način poslovanja. Sistematična združitev zbirke podatkov nas že danes lahko pripelje do določenih vzorcev in zakonitosti, ki nam v poslovnem svetu denimo zmanjšajo stroške, koristijo pri razvoju novih produktov, prihranijo čas, optimizirajo procese in nam omogočajo sprejemanje pametnih odločitev. Podatki dobijo še večjo vrednost takrat, ko jih združimo z visoko zmogljivimi analizami.  


Masovni podatki v praksi: projekt SAP, MLC, Bisnode

Pragmatičen primer, kako s surovimi podatki pridemo do pametnih informacij in določenih sklepov, smo spremljali v projektu, kjer je Bisnode v spremstvu dveh partnerjev opravil analizo. V projekt je bil vključen SAP, ki ima vodilni tržni delež na segmentu aplikacijske programske opreme, in MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana, ki se ponaša z interdisciplinarnimi študijskimi vsebinami managementa in poslovnega prava ter veliko mero praktičnega uveljavljanja. Bisnode je v projektu prevzel vlogo analitičnega partnerja, SAP je prispeval podatke o svojih naročnikih, torej vsebino, ki je bila iztočnica za analizo, MLC pa je kot akademski partner in združevalni člen pripomogel z metodologijo, na kateri je temeljila analiza. Cilj projekta je bila priprava analize SAP-ovih naročnikov na podlagi podatkov, upoštevajoč metodologijo, ki jo je pripravil MLC. Kot osnova analizi je služil izključno seznam nazivov 93 aktivnih slovenskih podjetij, naročnikov SAP storitev.


KORAKI ANALIZE  

1. Identifikacija podjetij  

Identifikacija podjetij se nanaša na proces čiščenja podatkov (ang. Data Cleaning), ki služi odkrivanju ter popravljanju netočnih zapisov iz baze in nato nadomesti, spremeni ali izbriše odvečne podatke. Po čiščenju mora biti podatkovni niz skladen z drugimi podobnimi nizi podatkov v sistemu. V našem primeru so se prečiščeni podatki SAP-ovih naročnikov morali skladati z Bisnode podatkovno bazo. Proces čiščenja podatkov je vseboval predvsem uskladitev drugače zapisanih imen podjetij, bodisi starih ali sorodnih.  

2. Obogatitev podatkov

Proces obogatitve podatkov (ang. Enriching Data) predstavlja izboljšanje kakovosti in dodajanje vrednosti podatkom. Vse z namenom, da ti postanejo dragoceno orodje. V našem primeru je to pomenilo, da smo seznam identificiranih podjetij obogatili z Bisnode podatkovno bazo, ki so jo sestavljali naslednji sklopi podatkov:

osnovni podatki,

profilni podatki,

finančni podatki,

bonitetne ocene.


3. Analiza portfelja

Analiza portfelja je proces pregleda celotne baze obogatenih podatkov in iskanje skupnih karakteristik podjetij. Faze procesa se nanašajo na vpogled v vitalne informacije subjektov, prepoznavanje kritičnih poslovnih informacij, preglednemu sledenju dogodkov in novic. Običajno si pri takih aktivnostih pomagamo z različnimi analitičnimi orodji. Bisnode Portfolio Intelligence je denimo eden izmed najbolj kvalificiranih orodij, ki ga lahko uporabite pri naprednih analizah.

V našem primeru smo ugotavljali tveganje podjetij SAP-ovih naročnikov, njihove potencialne kupce, finančne ocene, plačilni indeks, failure score ipd. Glede na izbrane parametre poslovanja smo ugotovili nadpovprečno uspešnost naročnikov SAP-ovih storitev. Med letoma 2014 in 2016 so npr. povečali svoj poslovni izid za skoraj 200 %, dobiček je zrasel za 132 %, EBIT so izboljšali za polovico in okrepili kapital za 17,5 %. Razcvet je bilo čutiti tudi na kadrovskem področju, saj se je raven zaposlenih dvignila za kar 5 %.

4. Primerjava portfelja

Na podlagi ugotovljenih skupnih karakteristik je sledilo iskanje podjetij, ki so pod določenimi kriteriji podobnim SAP naročnikom, pa niso uporabniki SAP informacijske tehnologije. Pogoji, ki jih je Bisnode določil, so bili vezani na lokacijo, status, sredstva, prihodke, kapital in število zaposlenih. Ugotovili smo, da so SAP-u podobna podjetja (v obdobju 2014–2016) sicer izkazala večjo pozitivno spremembo celotnih prihodkov, vendar se je njihova dodana vrednost na zaposlenega zmanjšala. Sprememba kapitala po deležu je bila enaka kot za SAP portfelj. Še vedno pa naročniki ohranjajo vodilno vlogo pri deležu dolga v financiranju, saj je bil ta manjši od portfelja SAP-u podobnim podjetjem. Prav tako se SAP-ove stranke lahko ponašajo z višjo EBITA in dodano vrednostjo na zaposlenega. Pri SAP portfelju je EBITA (na zaposlenega) višja za približno 60 %, dodana vrednost (na zaposlenega) pa je višja za 40 %. To kažejo podatki za leto 2016; v letu 2014 so razlike še večje. Ugotavljamo lahko, da je SAP portfelj podjetij izkazoval boljše ekonomske rezultate, predvsem pa stabilnejše poslovanje, kar je pomembno pri zanesljivosti vrednotenja podjetij.



Analizo je pripravil Bisnode analitik Jure Kolar.


Bisnode spremeni podatke v dobiček

Donosnost in razvijanje podjetja, ki sta na podlagi opravljene analize, vsekakor skupna imenovalca vseh SAP-ovih naročnikov, temeljita na sprejemanju pametnih odločitev. Te se uspešno asimilirajo samo v primeru, če se abstraktni podatki spremenijo v aplikativno vrednost. S tem imamo v mislih predvsem analize in analitične napovedi, ki temeljijo na znanju ter mreži globalnih podatkov, do katerih dostopamo v realnem času. Napovedna analitika tako vzame podatke iz preteklosti in poskuša najti vzorce ter povezave med njimi. S pomočjo različnih metod in algoritmov oblikuje napovedi in raven verjetnosti, da se bo določen poslovni dogodek zgodil v prihodnosti.

Navedimo še nekaj primerov dobrih praks, s katerimi je Bisnode pomagal podjetjem pri sprejemanju pametnih odločitev. Pri osvajanju tujega trga so denimo enemu izmed slovenskih avtomobilskih trgovcev opredelili seznam strank ter napovedali povpraševanje po prevoznih sredstvih v prihodnosti. Pomagali so proizvodnim podjetjem pri preverjanju tujih dobaviteljev. Omembe vreden je tudi primer, kjer so podjetju z analizo pomagali pri prenosu znanja ob predaji poslov na naslednike. Naročnik je posredoval svoje podatke, Bisnode strokovnjaki pa so s pomočjo napovedne analitike ugotovili značilnosti kupcev ter ekonomiko na nabavni strani.

Bisnode je torej analitični partner, ki s svojimi 2.400 strokovnjaki lahko doprinese k minimizaciji tveganja, poznavanju konkurenčnih podjetij, povečanju natančnosti marketinških akcij, preprečevanju nepotrebnih in škodljivih investicij, izbiri pravih poslovnih partnerjev in kar je najpomembnejše: pomaga razumeti, katere aktivnosti imajo največji vpliv na prodajo in kje so priložnosti za nov posel. Dokazano je, da podjetja, ki uporabljajo podatke in poslovno analitiko rastejo hitreje, varneje in dosegajo višjo dobičkonosnost.

Dodana vrednost sodelovanja SAP, MLC in BISNODE je v novih pristopih odkrivanja primerov dobrih praks pri izvedbi pametnih analiz in poslovnih napovedi. S skupnim projektom smo dokazali, da sodelovanje z različnimi deležniki v kombinaciji s pametnimi podatki, strokovnostjo in metodološko podporo vodi do uspešnih rezultatov.





Avtorica: Ana Pintar, asistentka v marketingu v Bisnode Južni trg.