• Slovenia
  • Group

Razvoj samostojnega podjetništva v Sloveniji po finančni krizi 2008/2009

Samostojni podjetniki predstavljajo pomemben segment slovenskega gospodarstva. Kljub njihovi številčnosti (konec leta 2015 je bilo v Sloveniji živih približno 62 tisoč SP-jev in 65 tisoč gospodarskih družb) se v absolutnem smislu samostojni podjetniki seveda težko postavljajo ob bok gospodarskim družbam, saj so leta 2015 upravljali manj kot 4% celotnih sredstev slovenskega gospodarstva (3 mrd. vs. 89 mrd.), so pa pri tem ustvarili več kot 5% celotnih prihodkov (5 mrd. vs. 82 mrd.) in skoraj 15% celotnega dobička (271 mio. vs. 1,6 mrd.), pri čemur so zaposlovali 8% zaposlenih oseb (41 tisoč vs. 445 tisoč).

Dinamika poslovanja v zadnjih nekaj letih sicer kaže trend upadanja števila samostojnih podjetnikov, znižujejo se tudi sredstva v njihovem upravljanju, ustvarjeni prihodki in delovna mesta, ki jih ustvarjajo. Konec leta 2015 smo tako v Sloveniji prvič zabeležili večje število gospodarskih družb kot samostojnih podjetnikov, saj kar se tiče številčnosti gospodarskih družb za njih velja ravno obraten trend.

Bolj kot »neprimerljive« absolutne številke pa so zanimivi rezultati analize učinkovitosti, dobičkonosnosti in stabilnosti poslovanja samostojnih podjetnikov v primerjavi z gospodarskimi družbami. Hitra analiza pokaže, da samostojni podjetniki v tem pogledu tradicionalno prekašajo gospodarske družbe in to znatno.

Če si najprej pogledamo učinkovitost poslovanja, ki jo lahko merimo kot obrat sredstev (višina ustvarjenih prihodkov glede na razpoložljiva sredstva oz. koliko prihodkov uspejo ustvariti ne enoto sredstev), lahko ugotovimo, da je znašal povprečen obrat sredstev samostojnih podjetnikov od leta 2008 do 2015 132%, pri gospodarskih družbah pa bistveno manj in sicer zgolj 81%. Ali povedano drugače, z enim evrom sredstev ustvarijo GD 0,81 evra prihodkov, SP-ji pa kar 1,32 evra prihodkov (razlika znaša 62% v korist SP-jev).

Dobičkonosnost sredstev (dobiček/sredstva) gre še bolj izrazito v korist samostojnih podjetnikov glede na gospodarske družbe. Povprečna dobičkonosnost sredstev SP-jev od leta 2008 do 2015 je znašala 6,5%, kar je več kot 8-krat več kot je v enakem obdobju znašala povprečna dobičkonosnost sredstev gospodarskih družb (0,7%). 

Glede dobičkonosnosti poslovanja lahko nadalje ugotovimo, da je stalnost pri doseganju dobičkov samostojnih podjetnikov bistveno višja kot pri gospodarskih družbah. Ali povedano drugače, ustvarjeni dobički (oz. izgube) so pri gospodarskih družbah bistveno bolj volatilni in očitno veliko bolj podvrženi raznoraznim zunanjim gospodarskim dejavnikom, kot to velja za samostojne podjetnike.


Tudi vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje pri samostojnih podjetnikih kot pri gospodarskih družbah. 

SP-ji torej več svoje dejavnosti financirajo z lastnimi viri (povp. 2008-2015 53%) in manj z zadolževanjem, kot to velja za GD (povp. 2008-2015 39%).

Še en vidik je zelo zanimiv pri primerjavi SP-jev in GD, to pa je panožni prerez glede na ustvarjene celotne prihodke. Gospodarske družbe so v obdobju 2008-2015 skoraj dve tretjini vseh prihodkov ustvarile v trgovini (34%) in predelovalnih dejavnostih (30%), kar pomeni kar precejšnjo panožno koncentracijo.

Na drugi strani je pri samostojnih podjetnikih panožna razpršenost bistveno višja, poleg trgovine (20%) in predelovalnih dejavnosti (19%) pa imajo pomemben delež tudi gradbeništvo (19%), transportne storitve (17%) in gostinstvo (8%).

V določenih panogah igrajo SP-ji še posebej vidno vlogo v slovenskem gospodarskem prostoru, kar se tiče ustvarjenih prihodkov. Npr. v gostinski dejavnosti ustvarjajo SP-ji 28% celotnih prihodkov, v izobraževanju 23%, v transportu 17%, gradbeništvu 16% in kmetijstvu 12%.


Mag. Goran Dolenc