• Slovenia
  • Group

Omrežena je skoraj polovica slovenskega gospodarstva

Poslovno in predvsem lastniško združevanje ter prepletanje podjetij je lahko pomemben dejavnik uspešnosti podjetij pri njihovi konkurenčnosti ter razvoju. V majski temi meseca smo pod drobnogled vzeli mreže podjetij v Sloveniji.

Zanimalo nas je, koliko podjetij v Sloveniji je povezanih v mreže, kako močno so te prepletene in katere so najuspešnejše; ugotavljali pa smo tudi katere morebitne nevarnosti izvirajo iz negativnih dogodkov enega ali več podjetij v mreži.

Kaj smo določili kot ključni pogoj za obstoj mreže? Da so v njej kot lastniki vključeni vsaj trije pravni subjekti. Pri povezavah pa smo se omejili na subjekte z lastniškimi deleži večjimi od 15 %.

Kakšne mreže so v letu 2014 prepletale Slovenijo?

Med TOP 5 zasebnimi mrežami po ustvarjenem dobičku vodi SKB

V ozadju največje mreže v Sloveniji je država, ki ima neposredno oz. posredno lastništvo v 2.697 subjektih, med lastniki številnih mrež pa se pojavljajo občine. Poleg teh smo iz analize izločili tudi podjetja, ki so namenjena prodaji na ključ.




Bisnode ugotavlja:Na vrhu so banke, hranilnice in podjetja, ki so lastniki nepremičnin, infrastrukture ali drugih sredstev.



Bisnode ugotavlja:Tudi tu je največja mreža povezana z državo. V njej so tudi Krka, Petrol, Telekom in druge borzne družbe ter številne banke, zavarovalnice, energetska podjetja idr.

 Državne mreže bolj stabilne, a manj učinkovite



Preverili smo tudi, če in kako se v poslovanju razlikujejo mreže, povezane z državnim lastništvom, in zasebne mreže. Upoštevali smo državne mreže, kjer je država 15 % neposredni ali posredni lastnik; tudi na lokalni ravni preko občin.

Bisnode ugotavlja:Z vidika stabilnosti poslovanja ugotovimo, da so subjekti, vključeni v državne mreže, finančno bolje ocenjeni, imajo manjšo verjetnost blokade računa, so boljši plačniki in za njih velja manjša verjetnost insolventnega postopka (npr. stečaj, prisilna poravnava) kot to velja za subjekte v zasebnih mrežah.

Vpogled v uspešnost poslovanja z vidika dobičkonosnosti, učinkovitosti obrata sredstev in izkoriščanja finančnega vzvoda (tj. finančnega tveganja) pa pokaže, da subjekti v zasebnih mrežah dosegajo skoraj še enkrat višji donos na kapital, imajo za skoraj 1/3 višji obrat sredstev, izkoriščajo višji finančni vzvod in posledično nosijo tudi višje finančno tveganje.


Mreže potencialno ogrožajo zaposlitev polovice prebivalstva

V Sloveniji je skoraj 1/5 mrež okuženih z nezdravimi subjekti, ki imajo bodisi blokirane bančne račune več kot 60 dni ali pa so se znašli v insolventnem postopku. Ker vse mreže ravnajo podobno in slabega dela ne 'odrežejo', temveč z dobrimi podjetji zdravijo 'bolnika', zaradi česar lahko zboli celotna mreža, je v potencialni nevarnosti kar polovica slovenskega delovno aktivnega prebivalstva.



 Več kot petina mrež ne zaposluje niti ene osebe

Zanimivost slovenskih mrež so tudi 'slamnate mreže', ki skupaj ne zaposlujejo niti ene osebe ali pa imajo največ enega zaposlenega.
 Analiza je pokazala, da več kot 1/5 mrež v Sloveniji ne zaposluje niti ene same osebe, pri čemur so v mrežo v povprečju povezani skoraj štirje subjekti. Mreže subjektov, ki skupaj zaposlujejo največ eno osebo pa predstavljajo že več kot 1/3 vseh slovenskih mrež.