• Slovenia
  • Group

Morebiten vpliv propada Agrokorja na trgovsko panogo in gospodarstva v regiji?

V tokratni analizi smo ugotavljali, kakšne posledice bi lahko imel propad agroživilskega koncerna Agrokor na regijo.

Kako je Agrokor zašel v težave?

Imperij Ivice Todorića, najvplivnejšega hrvaškega tajkuna, se je v zadnjem obdobju zaradi likvidnostnih težav znašel v težavah. Slednje so posledica visoke finančne zadolženosti, predvsem do ruskih bank, preko katerih so v preteklih letih najemali posojila za širjenje poslovanja s prevzemnimi aktivnostmi v regiji. Med drugim je Agrokor v letu 2014 kupili tudi večinski delež največjega slovenskega trgovca Mercator, sicer pa ima skupina v lasti več kot 100 v regiji zelo dobro poznanih blagovnih znamk, kot so: Jamnica, Jana, Ledo, King, Zvijezda, Dijamant, PIK, Konzum, Tisak, ABC, Buco in druge.

Poleg dolgov do bank v višini krepko preko 3 mrd. evrov ima Agrokor tudi izjemno visoke obveznosti do dobaviteljev, ki so po zadnjem javno objavljenem finančnem poročilu na dan 30.9.2016, znašali preko 2 mrd. evrov. Skupne obveznosti skupine so bile tako na zadnji dan tretjega kvartala 2016 višje od 6 mrd. evrov. Ob navedenih številkah je potrebno poudariti, da znaša kapital skupine zgolj okoli 1 mrd. evrov oz. manj kot 15% vseh sredstev.

Likvidnostne težave so posledica slabšega poslovanja skupine Agrokor, za kar obstajajo objektivni razlogi, kot so protekcionizem na hrvaškem trgu preko neposrednih subvencij in vodenje politike ugodnega tečaja kune, saj so njihovi krediti nominirani v evrih in dolarjih, ter tudi zaradi sprememb v trgovinski dejavnosti v zadnjih letih z vstopom tujih diskontnih trgovcev in spreminjanjem potrošniških navad kupcev, ki vse bolj dajejo prednost nizki ceni pred ostalim dejavnikom.

Primerjava poslovanja prvih devetih mesecev v letu 2016 in letu 2015 pokaže, da so se celotni prihodki skupine znižali za 2,3%. Še bolj kot prihodki pa se je v obravnavanem obdobju znižal čisti dobiček skupine, ki je upadel iz 225 na zgolj 53 mio. evrov (-76%). Ob takšnem trendu bodo celotni prihodki skupine v letu 2016 znašali slabih 6,5 mrd. evrov, kar je komaj nekje na nivoju njihovih obveznosti.

Analitiki tako opozarjajo na nevarnost visokih stroškov kapitala in obrestnih mer, ki najedajo Agrokorjev prosti denarni tok in pojavlja se vprašanje, če bo dobiček iz poslovanja družbe sploh zadoščal za odplačevanje obresti. Kazalnik obrestnega kritja, ki pokaže kako zmožna je družba pokrivati svoje finančne obveznosti s svojimi poslovnimi rezultati, se je v prvih devetih mesecih iz leta 2015 na leto 2016 znižal iz 1,8 celo nekoliko pod 1. Ob tem velja omeniti standard, da obrestno kritje pod vrednostjo 2,0 predstavlja močan opozorilni signal.


Teža poslovanja skupine Agrokor v trgovski dejavnosti in gospodarstvih v regiji

Skupina Agrokor, katere največji uradni lastnik je nizozemsko podjetje Adria Group Holding, ki ga prek verige različnih podjetij obvladuje Todorić, ima neposredne ali posredne lastniške deleže predvsem v družbah iz dejavnosti maloprodaje ter proizvodnje in predelave hrane in pijač v regiji. Približno polovica teh družb je iz Hrvaške, prisotni pa so tudi v Sloveniji, Bosni, Srbiji, Črni Gori, Makedoniji, Kosovu, na Madžarskem in v Švici.

Slika 1: Ključne družbe v regiji, v katerih ima Agrokor d.d. direktni lastniški delež


Trgovska dejavnost predstavlja dobro tretjino vseh prihodkov gospodarstev v regiji, kot lahko vidimo iz table v nadaljevanju, pa skupina Agrokor predstavlja izredno pomemben delež v trgovski dejavnosti v regiji (12% vseh zaposlenih, 8% prihodkov).


Agrokor vs. Trgovina v regiji v letu 2015
Agrokor
Trgovina
Delež
Sredstva
7.099.418.817
58.507.941.201
12%
Kapital
1.010.631.452
20.283.897.933
5%
Celotni prihodki
6.640.158.333
85.135.518.759
8%
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
158.286.425
1.644.304.572
10%
Število zaposlenih
60.000+
492.983
12%



Glede na to, da večina družb v skupini Agorkor prihaja iz Hrvaške, bi prav to gospodarstvo najbolj občutilo morebitne posledice stečaja. Med vsemi zaposlenimi v skupini Agrokor jih 49% prihaja iz Hrvaške (29.400), 20% iz Slovenije (12.000), 19% iz Srbije (11.400), 9% iz BiH (5.400) in 3% iz ostalih držav.

Skupina Agrokor ima torej izjemno pomembno vlogo tako v trgovski dejavnosti hrvaškega gospodarstva kot tudi v regiji in zaradi pomembnosti trgovske dejavnosti posledično tudi na celotna gospodarstva. Potencialno je ogroženih več kot 60 tisoč delovnih mest (cca. 4% vseh zaposlenih v gospodarstvih v regiji) in v nevarnosti je izpad približno 6,5 mrd. evrov prihodkov (cca. 2,5% vseh prihodkov v gospodarstvih v regiji).


Kaj se dogaja z Agrorkorjem v zadnjem času?

Agrokor je svoje likvidnostne težave v preteklosti že reševal tudi z javnim zadolževanjem na kapitalskih trgih preko izdaje obveznic, a v njihovem zadnjem tovrstnem poskusu reprogramiranja dolga, pri čemur jim je pred približno letom dni pomagala tudi ameriška investicijska banka Goldman Sachs, so bili neuspešni. Sledile so slabše ocene mednarodnih bonitetnih agencij, ki naložbo v obstoječe obveznice Agrokorja uvrščajo med visoko špekulativne naložbe.

Prostora za dodatno zadolževanje Agrokorja pri bankah tudi ni več, saj je tako rekoč vse njihovo premoženje že zastavljeno. Po nekaterih informacijah naj bi bil Agorkorjev v letošnjem letu dolg 7x višji od denarnega toka, kar močno presega meje vzdržnega. Kot najbolj kritično pa analitiki ocenjujejo zapadlost obveznic največjega lastnika Agrokorja (Adria Group Holding) junija 2018 v višini 480 mio. evrov, za kar je Todorović zastavil Agrokor oz. njegove hčerinske družbe.

Zaradi likvidnostnih težav želijo v čim večji meri svojo kožo rešiti tako banke upnice kot dobavitelji, ki zahtevajo drastične ukrepe pri poslovanju, med drugim popoln umik Todorovića in celotne uprave, skrben pregled poslovanja, ugotavljanje morebitnega ponarejanja finančnih poročil, ipd. Pričakujemo lahko postopek prisilne izvršbe terjatev dobaviteljev in tudi kazenske ovadbe, brez prodaje premoženja verjetno ne bo šlo.

Ob vsem tem se trudijo zadevo rešiti tako ruske banke kot hrvaška vlada. Ruske banke se z Agrokorjem pogovarjajo o morebitni zamrznitvi posojil, za konverzijo dolga v lastniške deleže naj menda ne bi bile zainteresirane, med tem pa hrvaška vlaga pripravlja poseben zakon, s katerim bi zavarovali interese hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, predvideval pa naj bi prestrukturiranje skupine Agrokor v več manjših podjetij.


Kaj lahko v resnici pričakujemo glede Agrokorja?

Agrokor je prepomemben za hrvaško gospodarstvo in tudi za sosednja gospodarstva, da se ga ne bi reševalo na takšen in drugače način. Todorić, čeprav nenaklonjen temu, da bi med lastnike spustil druge, bo k temu verjetno prisiljen.

Številne multinacionalke se zanimajo za nakup posameznih hčerinskih podjetij Agorkorja (npr. Unilever -> Ledo, Coca Cola -> Jamnica). V kolikor ne bo prišlo do javne ponudbe delnic (IPO) za celoten koncern Agrokor, pa se bo to verjetno zgodilo vsaj za posamezno divizijo, npr. prehrano in pijačo, ki predstavlja slabo petino celotnih prihodkov skupine.

Ob prihodu novih lastnikov v skupino ali posamezne hčerinske družbe lahko seveda pričakujemo njihov pritisk na optimizacijo poslovanja in dvig dobičkonosnosti, zaradi česar bodo ob racionalizaciji stroškov zagotovo na udaru delovna mesta in odpuščanjem se ne bo dalo izogniti. Visoka stopnja brezposelnosti pa je že tako eden izmed najbolj perečih problemov hrvaškega gospodarstva.

Posledice reševanja Agrokorja bodo oz. jih že čutijo tudi sosednja gospodarstva, vključno s Slovenijo. Na Mercatorjevih policah, ki ima v Sloveniji približno 35% tržni delež (še leta 2010 je bil 45%), je vse več blaga iz Hrvaške. To potrjujejo tudi številke o trgovinski menjavi med Slovenijo in Hrvaško, saj se je uvoz iz Hrvaške v Slovenijo v dveh letih od prevzema Mercatorja tako rekoč podvojil, medtem ko je izvoz iz Slovenije na Hrvaško v enakem obdobju zvišal zgolj za petino.

Mag. Goran Dolenc