• Slovenia
  • Group

Energetika lani za več kot tretjino znižala dobiček izvoznikov

Slovenija je izvozno gospodarstvo. Prihodki ustvarjeni na tujih trgih predstavljajo že več kot tretjino vseh prihodkov in se še vedno povečujejo. V tokratni temi meseca smo raziskali, kdo so slovenski izvozniki in kako so poslovali v letu 2015.


Skoraj 30 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji je v letu 2015 ustvarilo približno 30 milijard evrov prihodkov na tujih trgih. Čeprav se je vrednost izvoza lani glede na leto poprej povečala za 9 %, so se skupni prihodki izvoznikov znižali za skoraj 12 %. Zaradi velikih izgub v panogi oskrbe z električno energijo, plinom in paro je lani za več kot tretjino padel tudi skupen dobiček izvoznikov. Če omenjenih dejavnosti ne upoštevamo, pa je dobiček zrasel za 9 %.
 Kar 56 % vseh prihodkov in kar 63 % celotnega izvoza so ustvarila velika podjetja, čeprav so po številu subjektov skoraj zanemarljiva.

 

Ključne izvozne dejavnosti

Poleg trgovine sodijo med ključne izvozne panoge predelovalne dejavnosti (farmacija, kovinska industrija, plastika, električne naprave), promet in skladiščenje ter informacijske in komunikacijske dejavnosti.

Med največjimi 'zgubaši' glede na dobiček v 2015 so bili subjekti, ki se ukvarjajo z oskrbo z električno energijo. V kolikor bi iz analize izvzeli dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, se je dobiček izvoznikov v ostalih dejavnostih iz leta 2014 na leto 2015 povečal za 9,4 %.


Bisnode ugotavlja: za slovenski izvoz je ključna predelovalna dejavnost
 Upoštevajoč število subjektov v dejavnosti, ustvarjene prihodke in dobiček ugotovimo, da je ključna izvozna dejavnost slovenskega gospodarstva predelovalna dejavnost: 19,2 % subjektov ustvari 35,1 % vseh prihodkov in skoraj 954 milijonov evrov dobička.
 Znotraj te so najbolj dobičkonosni izvozni segmenti: farmacija, kovinska in plastična industrija, proizvodnja električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in naprav.


 

Izvozniki glede na gospodarstvo: izvozniki boljši pri skoraj vseh ocenah

Izvozniki so dobro finančno ocenjeni za razliko od gospodarstvih družb, katerim pripada povprečna ocena. Pri izvoznikih je manjša verjetnost blokade v prihodnje, v gospodarstvu pa velja povečana verjetnost. Oboji plačujejo od 1 do 7 dni po valuti. Vrednost indeksa BSX kaže, da so izvozniki nadpovprečno uspešni.

Za povprečno gospodarsko družbo velja manjša verjetnost propada, pri izvoznikih je ta še nekoliko nižja. Izvozniki so torej pri vseh ocenah - z izjemo plačil - boljši od gospodarskega povprečja.


Primerjava izvoznikov glede na izvor kapitala

Pri večini izvoznikov, tj. 79 %, je kapital domačega izvora. Za izvoznike je v zadnjih treh letih poslovanja značilno, da znižujejo vložena sredstva, kapital in finančne obveznosti v poslovanju. Trend zmanjševanja je pri izvoznikih s tujim izvorom kapitala še bolj izrazit.


Bisnode ugotavlja:
  • izvozniki s tujim izvorom kapitala poslujejo z bistveno nižjim finančnim vzvodom, zaradi česar je njihovo poslovanje manj tvegano;
  • učinkovitost izvoznikov s tuji izvorom kapitala je bistveno višja od tistih z domačim izvorom kapitala. Sredstva prvih se obrnejo v prihodke komaj 1-krat letno, slednjih pa kar 1,6-krat letno;
  • tuji kapital je v zadnjih treh letih zmanjševal tudi število zaposlenih, domači kapital pa je število zaposlenih v enakem obdobju v povprečju nekoliko povečal;
  • izvozniki s tujimi izvorom kapitala, kljub temu, da jih je skoraj 18-krat manj kot izvoznikov z domačim izvorom kapitala, ustvarili v letu 2015 skoraj enak dobiček (zgolj 10 % manj).