• Slovenia
  • Group

15. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA

Slovenska obala je bila 2. junija 2017 odeta v poslovne barve. Obrtna zbornica Slovenije je namreč v portoroškem GH Bernardin organizirala 15. Forum obrti in podjetništva. Letos pod naslovom Spodbudimo konkurenčnost.

Predstavnikom slovenske vlade so bile predstavljene Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2017. Izmed 100 podanih konkretnih zakonodajnih rešitev, je bilo izpostavljenih 10 najpomembnejših predlogov, za katere se predpostavlja, da bi slovenskemu malemu gospodarstvu mogle omogočiti hitrejšo organsko rast ter s tem drastično povečanje konkurenčnosti na domačem in obenem širšem evropskem trgu.

Dva izmed vseh predlogov pomembno izstopata. To sta plačilna nedisciplina in spodbujanje zdravega podjetniškega okolja.

Nasvete in priporočila za povečanje konkurenčnosti je - kot glavni pokrovitelj dogodka - podala tudi največja slovenska hiša poslovne analitike, Bisnode. S strani predstavnika podjetja, Andreja Brvarja, je bil predstavljen osnutek poročila o analitičnih ugotovitvah lanskoletnega poslovanja slovenskega in evropskega malega gospodarstva.


Brvar se je dotaknil predvsem finančnega stanja malih podjetij in problema plačilne (ne)discipline, ki ne le Slovenijo, ampak celotno Evropo postavlja pod vprašaj etičnega poslovanja. Med drugim je govoril tudi o obratnem kapitalu in z njim povezanimi nekaterimi kazalniki dobičkonosnosti. Z rezultati analize je podkrepil podjetniške zahteve o prestrukturiranju zakonodaje na področju obrti in podjetništva.


1. Prihodki slovenskih gospodarskih družb po njihovi velikosti


Vredno je omeniti, da so izmed vseh gospodarskih družb, SP-ji v letu 2016 ustvarili za dobrih 4,7 mrd € prihodkov, kar predstavlja 5,3 % prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Glede na leto prej, so bili ti prihodki višji za 7,7 %. Kljub nizkemu deležu v celotnih državnih prihodkih, ustvarijo SP-ji v določenih storitvenih dejavnosti kar 44 % prihodkov, v gostinstvu in izobraževanju 26 %, gradbeništvu 18 %, kmetijstvu 15 % in v transportu 14 %.  Čisti dobiček je v 2016 znašal 260 mil €, kar je 10 % več kot leto prej. V preteklem letu sta se glede na leto 2015, zmanjšali tudi likvidnost (-1,7 %) in solventnost (-1,4 %) SP-jev, čeprav sta bila oba kazalca v istem letu sicer višja kot pri ostalih oblikah gospodarskih družb. Izmed SP-jev so bile najmanj likvidne družbe v panogi gostinstva (68 %), najhitreje pa so obveznosti možni iz svojih kratkoročnih sredstev poravnavati v panogi izobraževanja (221 %) in informacijskih ter komunikacijskih dejavnosti (220 %). Najnižja vrednost kazalnika solventnosti je v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (22 %), največ poslovanja, financiranega s kapitalom (torej najmanj tveganega) pa je v podjetjih znotraj dejavnosti poslovanja z nepremičninami (79 %).


Brvar si je vzel čas tudi za pregled profitnih marž SP-jev. V preteklem letu je bila ta z 12,9 % najvišja v panogi zdravstva in socialne varnosti, najnižja pa z 2,2 % v rudarstvu. Pri ostalih gospodarskih družbah je bil velik upad marže zabeležen v gradbeništvu, in sicer za kar -3,4 %.  


2. Odstotna vrednost poslovanja slovenskih gospodarskih družb na domačem in tujem trgu.

Mikro podjetja še vedno največji delež prihodkov (78 %) ustvarijo v Sloveniji, medtem ko je delež prodaje malih in srednjih podjetij na istem območju malo manjši (61 % - 69 %). Velika podjetja skoraj polovico svojega poslovanja izpeljejo v tujini (47 %). Na slovenskem trgu SP-ji ustvarijo 88 % prihodkov; od ostalih 12 % poslovanja s tujino, pa je kar 92 % poslov izpeljanih na trgih znotraj EU.


3. Problema preslabe strukture sredstev v poslovanju slovenskih družb.

Kot meni g. Brvar, Slovenska podjetja poslujejo s premalo lastnega in s preveč posojenega denarja. Struktura kapitala se je v letu 2016 velikim družbam izboljšala v večjem obsegu kot majhnim in mikro družbam. SP-ji so imeli v letu 2016 učinkovitost, merjeno s kazalnikoma ROE in ROA, večjo od ostalih gospodarskih družb. Lansko leto so namreč ob dobrih 1,7 mrd € vloženega kapitala, upravljali slabih 3,2 mrd € sredstev.

Najvišjo izrabo sredstev SP-jev, torej sposobnost subjekta, da vsak v sredstva vložen evro pretvori v denar, je najvišja v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialne varnosti (236 %). Najslabši rezultati izrabe sredstev so se pokazali pri poslovanju z nepremičninami (23 %) in pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro (30 %).

4. Problematika plačilne (ne)discipline

Po besedah Brvarja, je evropsko povprečje v roku plačanih obveznosti 37,5 % podjetij. 3,5 % evropskih podjetij zavlačuje s plačilom obveznosti za več kot 90 dni.


Mikro podjetja so tista, ki svoje obveznosti poravnajo hitreje od večjih družb. Znotraj Evrope, je Nemčija tista država, kjer plačila znotraj zastavljenega roka poravnave obveznosti, močno pozitivno izstopajo. Nemških mikro podjetij, ki svoje obveznosti poravnajo v danem roku, je 77 %, velikih podjetij pa 48 %. Tistih mikro podjetij, ki za poravnavo obveznosti potrebujejo do 30 dni je 23 %, velikih pa 51 %.


V plačilnih navadah italijanskih, francoskih in slovenskih podjetij, ni najti velikih odstopanj. Delež mikro podjetij, ki izvedejo plačilo svojih obveznosti v dogovorjenem roku je 37 % (Italija), 46 % (Francija), 45 % (Slovenija) in 25 % (Velika Britanija); medtem, ko je delež velikih podjetij znatno manjši in sicer 15 % (Italija), 4% (Francija), 20 % (Slovenija) in 8 % (Velika Britanija).


Delež mikro podjetij, ki obveznosti poravnajo z do 30 dnevno zamudo, je v vseh treh državah med 45 % in 62  %, delež velikih podjetij pa med 76 % in 91 %.


5. Odstotne verjetnosti 60-dnevne (ne)blokade TR računov družb po njihovi velikosti in po panogah v naslednjih 12 mesecih.


Preko analitičnih modelov, s katerimi Bisnode napoveduje nekatere manj ali bolj možne prihodnje poslovne dogodke, je bila na Forumu predstavljena odstotna verjetnost 60-dnevne (ne)blokade TR računov družb po njihovi velikosti in po panogah v naslednjih 12 mesecih.


16,5 % mikro podjetjem grozi 75 % verjetnost blokade TR računov. Najmanj so ogrožena srednja podjetja, saj je izmed njih ogroženih le 2,7 %. Pred blokado je z več kot 95 % verjetnostjo zavarovanih kar 90,1 % srednjih in z 57,9 % mikro podjetij.


Blokade po panogah najbolj grozijo gostincem (33,8 %) ter gradbenikom (32,8 %), najmanj pa z 86,1 % verjetnostjo zdravstvu in socialni varnosti.

Prvotni namen katerekoli gospodarske družbe je že v osnovi izboljševanje dobičkonosnosti. Za boljše poslovanje in močnejšo konkurenčnost pa je v podjetju nujno zasledovati tudi druge cilje. Z namenom spodbujanja konkurenčnosti SP-jev, ki so že v osnovi najranljivejši subjekt gospodarskih družb, je Bisnode predstavnikom vlade in podjetnikom podal nekaj možnih rešitev.  

Možnosti za izboljšavo:


 profitnih marž (smotrno dvigovanje cen in vodenje politike popustov, fokus na ožjemu krogu prodajanih izdelkov/storitev, znižanje stroškov z učinkovitejšim upravljanjem zaposlenih, njihovih nadur, nagrad in dodatkov, zmanjšanje števila dobaviteljev (večja naročila pri manjšem številu dobaviteljev lahko namreč pripomorejo k nižjim cenam) ter odpoved posla z neprofitabilnimi strankami)


 dobičkonosnosti sredstev (dvig prihodkov, znižanje stroškov in zmanjšanje sredstev, predvsem preko boljšega upravljanja zalog)


 učinkovitosti (dvig prihodkov, odpis zastarelih in neuporabnih sredstev ter obenem preučitev ali je malo uporabljana sredstva smotrneje obdržati ali prodati, leasing namesto nakupa sredstev, učinkovitejši način poplačila odprtih terjatev ter smotrnejše upravljanje zalog)


 likvidnosti in solventnosti (hitrejši obrat terjatev iz poslovanja, izpogajanje daljših plačilnih rokov in pravočasno plačilo zapadlih obveznosti, odprodaja neuporabnih sredstev, obvladovanje kratkoročnih stroškov, kot so najemnine, marketing idr., ter prestrukturiranje kratkoročnih kreditov v dolgoročne, v kolikor je to smiselno)

Tako mora podjetjem učinkovitejše upravljanje zalog, obveznosti do dobaviteljev, proizvodnega procesa in učinkovitejše upravljanje odprtih terjatev do kupcev, postati vsakdanja stalnica. Pravi korak države k rešitvi problematike preslabe konkurenčnosti, pa je z ustrezno zakonodajo omogočiti zdravo, prijaznejše in spodbudnejše podjetniško okolje. Rešitve, ki jih lahko prineseta upoštevanje podanih predlogov in sprememba/dopolnitev zakonodaje, omogočijo trajnejše izkoreninjanje plačilne nediscipline tako v Sloveniji kot v celotni Evropi, ter varnejše, privlačnejše, ustvarjalnejše okolje poslovanja, v katerega se bodo radi podajali tudi novi investitorji in tako dodatno prispevali k večji produktivnosti slovenskega gospodarstva.


POSNETEK PRIREDITVE